ljubezen
Ponedeljek, 16. 4. 2018, 20.17
6 let, 7 mesecev
"V partnerja nisem zaljubljena, a ne vem, kako naj ga zapustim" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,89
9
Pisala nam je bralka, ki je nesrečna v zvezi, v kateri ni strasti, obenem pa ne ve, kaj naj stori, ker partnerja noče prizadeti.
Pišem vam, ker sama nikakor ne morem razčistiti svojih občutkov. Kaj je problem? V svojega partnerja nisem več zaljubljena, vsaj mislim, da nisem, ali pa sploh nikoli nisem bila, ne morem pa zbrati moči, da bi zvezo prekinila. Skupaj sva šest let, jaz imam 36, on pa 38 let. Preden sva se zapletla, sva bila več let prijatelja, potem pa je to preraslo v nekaj več. Najina zveza je bila vedno prijetna, nikoli nisva imela večjih prepirov, a meni se je vedno zdelo, da bi morala občutiti nekaj več … Več iskric, več kemije.
Pred njim sem bila še v eni daljši zvezi, ki je bila veliko bolj divja, če lahko tako rečem. Sicer sva se veliko prepirala, a sva bila tudi noro zaljubljena. Ko sva se dobro razumela, je bilo krasno, ko se nisva, pa je bilo grozno. Zaradi teh prepirov sva se na koncu tudi razšla.
No, s tem partnerjem je čisto drugače. Vedno se dobro razumeva, prepiri so le majhna pričkanja. Ampak ni pa tistega ognja, in to pogrešam.
Ali od zveze pričakujem preveč? Je normalno, da do njega ne čutim močnih čustev, pa vseeno ostanem z njim? On mi vedno govori, da me ljubi in da brez mene ne more živeti, in tudi zato si ne morem predstavljati, da bi ga zapustila. Ne vem, ali bi on to lahko prenesel. Vseeno ga imam rada in ga nočem prizadeti. Pa tudi nočem, da me zasovraži in da ga nikoli več ne vidim. Ampak … ali lahko vse življenje preživim v zvezi, v kateri ne čutim tako močno kot on?
Maja
Preberite še ostale Veronikine nasvete:
- "Je mogoče, da je to sprožilo krizo med nama z možem?"
- "Ne prenesem njegove nekdanje žene"
- "Z možem imava odprt zakon, a mi to ni več všeč"
- "Žena se je zapletla s sodelavcem, boli me za umreti"
- "Na moževem telefonu sem videla sporočilo neznanke, to mi ne da miru"
Spoštovana ga. Maja.
Iz napisanega bi lahko rekla, da vam glede na psihično strukturo in ponotranjene vzorce v življenju prija več drame, ki vas dela živo in jo veliko bolj poznate kot pa mir. V bistvu ponovno iščete tisto, od česar ste odšli. Po razburljivosti ste potrebovali nekaj miru in pristali v odnosu, ki ga niste nikoli prav zares čutili. Je pa, kot sami pišete, predvsem prijetno, mirno. A vendar to niste vi. In na tem mestu je prav, da se vprašate, zakaj vas privlačijo odnosi, ki so divji, polni konfliktov. V njih po eni strani trpite, po drugi pa se umirite, se počutite živo, kot doma, kjer stvari poznate.
Strast v dobrem odnosu ne mine
Sprašujete se, ali od zveze pričakujete preveč in ali je strast nekaj, kar ne traja na dolgi rok. Na splošno bi rekla, da je strast v odnosu pomembna in v partnerstvu ne mine. Razen v primerih, kjer se celoten odnos krha. Sicer pa mnogo parov skozi leta do svojih partnerjev/-ic čutijo zmeraj več strasti in so skozi leta tudi zmeraj bolj povezani na vseh ravneh. Lahko bi celo rekla, da je zaljubljenost nič proti čustvom, ki se razvijejo skozi leta.
Sprašujete se tudi, ali je na dolgi rok mogoče imeti dober odnos, če se ta ni začel z zaljubljenostjo. V mnogo primerih se sicer izkaže, da v odnosu lahko veliko prej zaškripa ali pa da se partnerji na čustveni in telesni ravni ne povežejo tako globoko, če odnosa ne začnejo tudi z zaljubljenostjo, ki je dejansko del narave in dve sorodni duši (na kateri ravni čustvene zrelosti ali vzorcev iz preteklosti, je seveda drugo vprašanje) pripelje skupaj. Nikakor pa to ni dejstvo. Imamo mnogo lepih partnerskih odnosov, ki so se začeli na prijateljski bazi in pri katerih zaljubljenosti ni nikoli bilo.
Na neki način ste partnerja že zapustili
Bolj vprašljivo pa je dejstvo, da partnerja v bistvu zares ne čutite, ob tem pa se sprašujete in močno razmišljate o odhodu. To pomeni, da ste v bistvu na neki način že odšli, a ostajate v odnosu bolj zaradi strahu, ker partnerja ne želite prizadeti ali izgubiti. A ne kot partnerja, ampak kot prijatelja, kar je v vaših čustvih v bistvu ves čas bil – t. i. friend with benefits, prijatelj z določenimi ugodnostmi. Razmišljate namreč o nekom drugem in zelo drugačnem.
Mislim, da bi morali biti predvsem pošteni in odgovorni tako do sebe kot tudi do njega. Če bi on vedel za vaše razmišljanje, bi imel tudi on možnost soodločati in se vprašati, ali si želi biti z nekom, ki si v bistvu ne želi biti z njim!
Želite živeti ali zgolj preživeti?
Sicer pa ste si že sami odgovorili na zadnje vprašanje. Če boste ostali v odnosu. v katerem ste, boste še naprej zgolj "preživeli", ne boste pa živeli. Še huje pa je to, da boste posledično, kot se v takih primerih pogosto dogaja, stalno na preži za drugimi moškimi. V mislih in čutenjih.
Če boste naredili korak, ki si ga v bistvu želite narediti, da boste torej odšli, pa se boste z nastalo situacijo ukvarjali kasneje. Dejstvo je, da tako, kot je bilo, ne more več biti. Posledice in odgovornosti je treba sprejeti. Pa vendar gre življenje naprej in prinaša nove zgodbe in nov dan.
Vprašajte pa se: kaj ste, kdo ste, od kod prihajate, kaj vas privlači, po čem hrepenite in predvsem kaj si želite biti, postati in živeti v prihodnje. Da se ne bo zgodovina zgolj ponavljala.
9