Sreda, 8. 4. 2020, 4.05
4 leta
Bo koronavirus zaustavil še eno od največjih groženj planetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,66
6
Ljudje so v zadnjih tednih obrnili hrbet (hitri) modi.
Še ena dobra stran pandemije novega koronavirusa? Upočasnitev ali vsaj začasna prekinitev proizvodnje hitre mode, ki je ena od največjih onesnaževalk planeta.
Novi satelitski posnetki nazorno prikazujejo, kako se je onesnaženost zraka občutno zmanjšala v času, ko je zaradi pandemije koronavirusa polovica svetovnega prebivalstva doma. Tudi morje v beneških kanalih je pokazalo, kako blagodejno nanj vpliva pandemija: voda je zaradi manj prometa tako čista, da je mogoče videti dno in ribe, ki veselo plavajo po neskaljenem morju.
Zaradi izrednih razmer so se spremenile tudi prioritete ljudi in nakupovalne navade, kar je začelo vplivati tudi na modno industrijo. Zanimanje za hitro modo je močno upadlo, kar je še ena dobra stran pandemije, saj je hitra moda ena od največjih onesnaževalk in uničevalk planeta.
Prodaja velikana hitre mode v marcu upadla za skoraj 50 odstotkov
Eden od največjih ponudnikov hitre mode na svetu, švedski gigant H&M, je sporočil, da so imeli v marcu občuten upad prodaje – za skoraj 50 odstotkov – ter da v drugi četrtini leta ne pričakujejo izboljšanja. Pandemija jih je tako prisilila v začasno zaprtje večine trgovin in odpuščanja, pa čeprav se je spletna prodaja v istem obdobju, ko je prodaja v fizičnih trgovinah upadla, povečala za 17 odstotkov.
Enako je z Zaro in podjetjem Inditex, ki jo ima v lasti. Zapreti so morali več kot 50 odstotkov Zarinih trgovin po vsem svetu, kar je tudi zanje hud udarec, saj spletna prodaja kljub izjemni uspešnosti zanje pomeni le 14 odstotkov vse prodaje.
Zaprta H&M-ova trgovina v Torontu.
Oblačila trenutno niso prioriteta ljudi
Če so na začetku krize sicer pričakovali, da se bodo nakupi oblačil iz fizičnih trgovin – tako kot živil – preselili na splet, so se krepko zmotili. Ljudi v teh trenutkih moda pač ne zanima, bolj jih skrbita hrana in plačilo položnic, pri nekaterih pa je prisoten tudi strah, ali bodo v času pandemije sploh še imeli službo.
Zato je pričakovano upadla tudi uporaba aplikacij H&M in Zare; pri obeh so na ameriškem trgu zaznali 14-odstoten upad.
Bodo morali pripraviti povsem nov model nakupovanja?
Hitra moda je bila že pred pandemijo močno kritizirana zaradi svojega vpliva na okolje, na kar so verige odgovarjale z novimi, trajnostnimi linijami, s čimer so hotele pomiriti potrošnike in okoljevarstvenike.
Po mnenju številnih je šlo zgolj za malce drugačen korak, vendar v isto smer – dobičkarstva. Gre za tako imenovan "greenwashing", dajanje lažnega vtisa o okoljski ozaveščenosti znamke ali podjetja, nekakšno "zeleno zavajanje" potrošnikov, da je določen izdelek prijazen do okolja, čeprav v resnici ni.
A poznavalci menijo, da bodo morala podjetja s hitro modo povsem spremeniti svoj pristop, ne zgolj z eno (trajnostno) linijo, saj bo kriza, ki bo prišla po zajezitvi virusa, ljudi prisilila v drugačen način nakupovanja.
Verige s hitro modo so se hotele v zadnjem času "oddolžiti" z novim, trajnostnim konceptom. Na fotografiji je H&M-ova konceptna trgovina v Berlinu, ki so jo odprli oktobra lani.
Slovenci letno zavržemo okrog 14 kilogramov oblačil na osebo
Drugačen, bolj trajnosten in smotrn pogled na nakupovanje bi bil nujen, saj Slovenci na leto (v navadne smeti) zavržemo okrog 14 kilogramov oblačil na osebo, Slovenke pa imajo v svojih omarah v povprečju 70 odstotkov oblačil, ki jih ne nosijo.
Zato je zdaj končno napočil tisti trenutek, ko je treba sprejeti odgovorno zaobljubo o kupovanju manj oblačil. Na to je že pred več kot letom in pol opozarjala strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani, ki je bila že takrat mnenja, da je čas, da pridemo k pameti.
Preverite tudi:
6