Sobota, 3. 5. 2025, 4.00
6 ur, 11 minut
Strokovnjakinja za oblačenje: Nakupovanje oblačil iz druge roke postaja vse bolj običajno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
Tekstilna industrija ustvari približno deset odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov, kar je več kot mednarodni leti in morske trgovske poti skupaj.
"Zavedati se moramo, da je trenutno na svetu dovolj oblačil, da bi z njimi dostojno oblekli še vsaj šest prihodnjih generacij. Zato je smiselno, da preprečujemo nastajanje novih oblačil, kar pa lahko naredimo samo tako, da jih preprosto nehamo kupovati," pravi vodja Zavoda za pravično trgovino 3MUHE Živa Lopatič. Alternativa so torej rabljena oblačila v trgovinah iz druge roke in vintage trgovinah, kamor po nakupih zahaja vse več Slovencev. Strokovnjakinja za oblačenje in svetovalka za celostno podobo osebnosti Lea Pisani ugotavlja, da postajamo tudi v Sloveniji vse bolj odprti za nošenje oblačil iz druge roke, še posebej pa je to opazno pri mlajših generacijah potrošnikov.
Medtem ko so trgovine iz druge roke in vintage trgovine v tujini že dolgo izredno priljubljene, so pri nas razcvet doživele šele v zadnjem času. V prestolnici jih naštejemo kar nekaj in glede na to, da med vsakim sprehodom po mestu odkrijemo še kakšno, gre sklepati, da je zanimanja za kupovanje oblačil iz druge roke veliko.
Temu pritrdi strokovnjakinja za oblačenje in svetovalka za celovito podobo osebnosti Lea Pisani, ki ugotavlja, da postajamo tudi Slovenci vse bolj odprti za nošenje oblačil iz druge roke. "Posebej izrazito je to pri mlajših generacijah, ki v nakupovanju iz druge roke ne vidijo le cenovno dostopne alternative, temveč tudi način izražanja lastnega stila in trajnostnega odnosa do mode," pove Pisani.
"Odnos do estetike se je spremenil. Vintage kosi ponujajo edinstvenost, kakovost in zgodbo, kar vse bolj cenijo tako mlajše kot starejše generacije," pojasni svetovalka za celovito podobno osebnosti Lea Pisani.
Mešanje novega s starim
Poleg klasičnih trgovin iz druge roke so vse bolj priljubljene tudi izmenjave oblačil, vintage sejmi in spletne platforme za prodajo oziroma menjavo oblačil. "Ta trend nakazuje, da postaja nakupovanje iz druge roke vse bolj običajen, celo zaželen del sodobne modne kulture tudi v Sloveniji," ugotavlja Pisani. K temu so svoje doprinesli svetovni modni trendi, ki spodbujajo mešanje starega z novim, še doda.
Bolj trajnostnim praksam skušajo slediti tudi priljubljene trgovske verige s hitro modo. Tako je recimo španska Zara uvedla platformo Zara Pre-Owned, ki strankam omogoča, da svoja rabljena oblačila prodajo, popravijo ali donirajo, kar spodbuja podaljšanje življenjske dobe oblačil in zmanjšuje tekstilne odpadke. Podobno tudi H&M uvaja različne pobude za trajnostno modo.
Strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti Lea Pisani spodbuja, da nakupe skrbno načrtujete.
"Čeprav so ti koraki pozitivni in kažejo na prizadevanja za bolj trajnostno modo, je pomembno, da ostanemo pozorni na morebitno 'greenwashing' prakso. To pomeni, da podjetja predstavljajo svoje pobude kot okolju prijaznejše, kot so v resnici," opozori Pisani.
Tekstilna industrija – druga največja grožnja okolju
Ponovna uporaba oblačil predstavlja odlično alternativo hitri modi, ki je korenito preoblikovala modno industrijo in danes predstavlja velik problem. Tekstilna industrija je namreč takoj za nafto druga največja onesnaževalka okolja na svetu. Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije se je v zadnjih 15 letih proizvodnja oblačil skoraj podvojila, povprečen Evropejec na leto kupi 26 kilogramov tekstila, zavrže jih 11. Slovenci smo nad evropskim povprečjem, po podatkih raziskave Obleka naredi človeka smo leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oziroma 12,3 kilograma na prebivalca.
V Sloveniji zgolj 15 odstotkov zavrženih oblačil predelamo na ekološki način. Skoraj 90 odstotkov vseh zavrženih oblačil pa gre v sežig ali konča na odlagališčih. To predstavlja velike obremenitve za okolje, saj je tekstil zaradi svoje sestave težko razgradljiv – problematična je predvsem plastika (poliestri in druge mešanice). Pri razgradnji tekstila nastaja tudi metan, ki je kar 21-krat močnejši povzročitelj globalnega segrevanja kot ogljikov dioksid. Poleg tega je modna industrija drugi največji globalni porabnik vode. Zgovoren je podatek, da z nakupom ene rabljene majice prihranimo kar 2.500 litrov vode.
Evropska direktiva iz leta 2018 zahteva, da so države do leta 2025 uvedle sistem ločenega zbiranja odpadnega tekstila. V Sloveniji se tekstil na takšen način že zbira, tudi prek dobrodelnih organizacij, kot sta Rdeči križ in Humana. Kljub temu da se kar nekaj tekstila odda v humanitarne namene in nabere v zabojnikih za tekstil ali proda v trgovinah iz druge roke, ga še vedno veliko konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah v tujini.
V Sloveniji zgolj 15 odstotkov zavrženih oblačil predelamo na ekološki način.
Oblačil za vsaj šest prihodnjih generacij
Kljub vse večji ozaveščenosti o vplivu tekstilne industrije na okolje in pomenu trajnostne potrošnje se pogosto ujamemo v past hitre mode, saj lahko po nizki ceni kupimo oblačila, ki sledijo zadnjim modnim smernicam. Tako se v omarah nenadoma nabere preveč oblek, veliko jih je še z etiketami s ceno.
"Zavedati se moramo, da je trenutno na svetu dovolj oblačil, da bi z njimi dostojno oblekli še vsaj šest prihodnjih generacij. Zato je smiselno, da preprečujemo nastajanje novih oblačil, kar pa lahko naredimo samo tako, da jih preprosto nehamo kupovati," pravi vodja Zavoda za pravično trgovino 3MUHE Živa Lopatič.
Enako Pisani rešitev vidi v zmanjšanju količine proizvedenih oblačil in temeljitejših spremembah proizvodnih praks ter bolj transparentnemu delovanju samih podjetij.
Nakupovanje v trgovinah iz druge roke in vintage trgovinah je v tujini izredno priljubljeno.
Prvi korak: dobro poglejte v garderobno omaro
Poleg najočitnejšega, da čim dlje nosimo oblačila, ki jih že imamo v omari, obstajajo številne možnosti in priložnosti, kako privarčevati vsaj tistih 2.500 litrov vode. Oblačila lahko predelate, dodelate ali pa izmenjate s prijatelji in družinskimi člani. Tako kot to počnejo mame, ko si rade predajajo oblačila za dojenčke, to navado lahko ohranimo tudi v odrasli dobi.
Ko res potrebujemo nekaj novega, Lopatič predlaga, da se najprej obrnemo na izmenjevalnice ali prodajalne z oblačili iz druge roke, šele nato zakorakamo v trgovine z novimi oblačili. Tudi v tem primeru lahko s premišljenim nakupovanjem poskrbimo, da naredimo čim manj škode za okolje.
"Če si nekdo želi uvesti spremembo in oblačila kupovati bolj premišljeno, je prvi korak, da najprej dobro pregleda svojo obstoječo garderobo. Pomembno je, da natančno spozna, kaj že ima, kaj dejansko nosi in kaj mu manjka," poudari Pisani.
Sogovornica svetuje, da nakup skrbno načrtujete in kupujete v sklopu usklajenih kompletov. Pri tem priporoča, da pomembnejše nakupe opravite v fizičnih trgovinah in ne prek spleta, saj tako bistveno lažje sestavite komplet oblačil, ker lahko materiale, kroje in barve primerjate v živo. Načeloma velja, da višja cena spremlja kakovostnejša oblačila z daljšo življenjsko dobo. Takšen pristop, ko za kos oblačila odštejemo več denarja, naravno vodi k bolj premišljenim nakupom.
Kljub skrbnemu načrtovanju se lahko zgodi, da nakup ne ustreza pričakovanjem. V tem primeru je pomembno, da oblačilo pravočasno vrnemo v trgovino in zahtevamo dobropis. S tem si zagotovimo možnost izbire primernejšega kosa in ohranimo nadzor nad svojo garderobo, razloži Pisani.
