SiolNET. Trendi Moda
1,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenke imajo v omari ogromno slabih nakupov, ki onesnažujejo zemljo

1,68

termometer

moda, trend, stil
Foto: Getty Images

Po novici, da luksuzna znamka Burberry zažiga presežek svojih oblačil, pri čemer so lani zažgali za 32 milijonov evrov neprodanih kosov, se je v javnosti sprožil val zgražanja. A še vedno mora vsak najprej pomesti pred svojim pragom, saj je problem veliko večji, poudarjata strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani in modna oblikovalka Matea Benedetti.

"Burberry zažiga oblačila. Slovenci jih vržemo v navadne smeti 14 kilogramov na leto. Morda je čas, da pridemo k pameti," je na svoji Facebook strani po novici, da je lani v plamenih končalo za kar 32 milijonov evrov neprodanih oblačil, modnih dodatkov in parfumov znamke Burberry, zapisala strokovnjakinja za kulturo oblačenja Lea Pisani.

O tem velikem (in naraščajočem) problemu je z nami spregovorila že septembra lani, ko je presenetila tudi s podatkom, da Slovenci večino oblačil, ki jih ne nosimo, vržemo v navadne smeti. "Ne pomislimo, kako bi to oblačilo na novo zaživelo," pravi. Zato ni problematičen samo Burberry, ampak je težava v prav vsakem potrošniku.

Še več o Leinem razmišljanju o hitri modi in današnjih potrošnikih:

Lea Pisani Trendi Svetovalka za videz Lea Pisani: Ko gremo v trgovino, to ni nobena zabava, to je garanje #intervju

Da bi vsak pri sebi lažje spremenil navade nakupovanja in s tem pomagal planetu, je na Facebooku delila tri pravila kulture oblačenja:

  1. pravilo: "Kupujte v kompletu - usklajene kose oblačil, saj tako kupite s premislekom. Naredite stajling v trgovini, doma ob šestih zjutraj ga verjetno ne boste uspeli."
  2. pravilo: "Kupujte na začetku sezone ali čisto na začetku razprodaj."
  3. pravilo: "Pustite etiketo s ceno vsaj kakšen dan na oblačilu. Če ste ugotovili, da nakup ni bil ok, obleko nesite nazaj v trgovino."

Bodimo zgled svojim otrokom, kupujmo inteligentno, kakovost, oblikovanje, in če bomo oblačila nosili več kot šestkrat, smo že nad povprečjem.

Lea Pisani poudarja, da moramo začeti ta problem najprej reševati vsak pri sebi. Lea Pisani poudarja, da moramo začeti ta problem najprej reševati vsak pri sebi. Foto: Bojan Puhek

Namesto da obsojamo druge, se zamislimo nad sabo

Poleg 14 kilogramov zavrženih oblačil na osebo je presenetljiva tudi naslednja številka. Po Leinih ugotovitvah imajo Slovenke v svojih omarah v povprečju 70 odstotkov oblačil, ki jih ne nosijo. "Na leto je to zagotovo za en lep poletni dopust - 800 evrov slabih nakupov, ki onesnažujejo našo zemljo." Zato poziva, naj prenehamo obsojati druge in raje počistimo pred svojim pragom oziroma omaro.

Pri tem naj se vprašamo: "Koliko oblačil v omari ne nosimo? Koliko časa porabimo za neuspešna nakupovanja? Koliko denarja na leto porabimo za neuspešna nakupovanja? Koliko ur porabimo pred računalnikom ob iskanju primernega kosa?"

Matea Benedetti s kolekcijama iz kosov, izdelanih iz ananosvega usnja, bambusa in ekološke volne ter svile, opozarja na škodo, ki jo delamo Zemlji. Matea Benedetti s kolekcijama iz kosov, izdelanih iz ananosvega usnja, bambusa in ekološke volne ter svile, opozarja na škodo, ki jo delamo Zemlji. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Ne samo Burberry, tudi Chanel, Hermes, Louis Vuitton, H&M in drugi

Kako zelo moda škodi planetu, opozarja tudi naša oblikovalka Matea Benedetti, ki svoje kreacije ustvarja z ekološko miselnostjo. Njeni kosi so namreč izdelani iz ananasovega usnja, bambusa, ekološke volne ter svile in pletenin recikliranih plastenk in bombaža.

Zadnji dve kolekciji, ki ju je predstavila na spomladanskem tednu mode Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana (MBFWLJ), je tako posvetila koralnim grebenom, ki jim do leta 2050 grozi popolno izumrtje, kar pa pomeni katastrofo za ves planet.

Več o Mateinih kreacijah si preberite tukaj:

Matea Benedetti Trendi Slovenska oblikovalka, ki jo je finančno podprla najbogatejša Slovenka #video

Zato ima tudi Matea močno mnenje o znamkah, kot je Burberry. "Poleg Burberryja je kar nekaj luksuznih blagovnih znamk, ki zaradi ekskluzivnosti, izogibanju znižanjem, podarjanju v dobrodelne namene, zažiga svoja oblačila. Med njimi so tudi Chanel, Hermes, Louis Vuitton, da ne naštevamo še nizkocenovnikov, kot so H&M in podobni, ali celo proizvajalcev tekstila, ki dajo zaloge, ki jim ostanejo, prav tako v zažig."

Rešitev, ki bi bila idealna za okolje, je seveda zmanjšana produkcija, proizvodnja po predhodnih naročilih, utvara, ki v današnjem potrošniškem svetu žal ne funkcionira.

Težava ni samo v Burberryju, ampak v večini znamk, ki ima za seboj masovno proizvodnjo. Težava ni samo v Burberryju, ampak v večini znamk, ki ima za seboj masovno proizvodnjo. Foto: Getty Images

Bi čakali suknjič tri mesece?

Navedla je zanimiv primer, kako bi stranka sprejela odgovor, če bi bilo treba na ogledani suknjič čakati tri mesece. "Mislim, da danes nihče ni pripravljen toliko čakati na račun zdravega planeta. Obrneš se in stopiš v sosednjo trgovino."

Matea ob tem še poudarja, da zaloga tolikšnih količin oblačil, kot jih ima denimo Burberry, predstavlja večji strošek kot sam zažig. "Zakaj pa take količine pri proizvodnji? Vse se vrti okoli končnih cen, več proizvedem, cenejši sem na tržišču, oziroma imam večji zaslužek." A tudi sama rešitve nima. "Če bi jo imeli 'ta veliki', bi jo verjetno že uvedli v svojo poslovno strategijo. Zato ozaveščajmo kupce, ker so edini, ki imajo zares moč kaj spremeniti."

H&M Trendi H&M ima za 3,6 milijarde evrov odvečnih oblačil, ki jih mora prodati

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • stadion / 23.07.2018. ob 17:44 +1 0

    Pa ne samo v omari, tudi v glavi. Obleke same od sebe niso prišle tja.

    +1 0
  • fajfa / 23.07.2018. ob 17:44 0 - 2

    V komunizmu in socializmu tega problema ni bilo. Večina je imela premalo v žepu in zato bilo malo cunj, ki bi končale v smeteh. Počakajmo, kmalu bomo tam.

    0 - 2
delitve: 25
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin