Nedelja, 24. 9. 2017, 4.01
5 let, 8 mesecev
Svetovalka za videz Lea Pisani: Ko gremo v trgovino, to ni nobena zabava, to je garanje #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
Lea Pisani je strokovnjakinja za kulturo oblačenja, ki se z modo in ozaveščanjem ljudi o lepšem in boljšem oblačenju ukvarja že 20 let. Njeno vodilo je "več vem, manj potrebujem", zato ob svetovanju pri nakupih svoje stranke usmerja k bolj ekološkim nakupom, ki privedejo do manj zavrženih oblačil in večjega zadovoljstva pri urejanju. Med drugim že leta oblači tudi eno najbogatejših Slovenk.
Smo v dobi hitre mode, ki je dosegljiva na vsakem koraku in vsakomur, kar pa je s seboj privedlo še več onesnaževanja, saj na leto zavržemo na tone oblačil. Največkrat v smeti romajo zato, ker se jih naveličamo, jih ne cenimo in iz njih zaradi preobilja ne znamo ali nočemo sestavljati novih kombinacij.
To je postal problem, opozarja Lea Pisani, ki svoje stranke s svetovanjem pri nakupih uči, naj kupujejo premišljeno in kose, ki jih bodo z velikim veseljem nosile vedno znova. Ob tem se je dotaknila tudi krzna in spomnila, da ljudje v prevelikem obsojanju krznenih izdelkov pozabljamo na človeka, ki prav tako trpi zaradi mode.
Podobno mislečih strank, ki stremijo k bolj spoštljivemu odnosu do oblačil, ima veliko, med njimi je tudi ena najbogatejših Slovenk, Iza Login. Vsem se posveča individualno in za njih ter z njimi išče najboljše kose, ki bodo oplemetili omaro, a ne natrpali. Prav zato je nakupovanje garanje in ne zabava, pravi.
Kakšni so po vašem mnenju plusi in minusi hitre mode?
Jaz vidim velik plus hitre mode, predvsem za mlade ljudi, ki lahko res dobro oblikujejo svoj slog, saj imajo veliko izbire po njim dostopnih cenah. To sem opazila pri mladih dekletih, medtem pa ko se ženske mojih let zelo lovijo, saj mi, ko smo bili mladi, nismo imeli toliko možnosti.
Seveda pa je na drugi strani velik minus, saj lahko do oblačil nimamo odnosa, če nakupujemo brez pomisleka in ni drago. Potem pa napolnimo omaro in nimamo oblačil, ki jih lahko skombiniramo. Je pa je seveda tudi neekološko, da pretirano kupujemo. Danes oblačilo v povprečju oblečemo šestkrat, kar je absolutno premalo in veliko manj kot pred desetimi leti. V razvitem svetu kupimo 60 odstotkov več oblačil kot pred desetimi leti. Ste kdaj izračunali, koliko vas stane kos na nošenje?
Vi pravite, naj se ne lotevamo impulzivnega nakupovanja, ampak naj si sestavimo seznam. Kako naj se sploh lotimo tega seznama?
Pravzaprav je zelo preprosto, a ugotavljam, da se to ženskam ne zdi tako preprosto kot meni (smeh, op. a.). Torej, pogledamo v omaro, in tistega, kar ne nosimo dve leti, zagotovo ne bomo več nosili. To damo iz omare. Ko gremo v trgovino, pa nakupujemo v kompletih; zgornji in spodnji del, mogoče celo dva zgornja dela, da imamo nekaj, kar lahko že jutri oblečemo v službo.
Da pa pridemo do takšnih kosov, potrebujemo nekaj časa. Idealno je, da gremo v trgovino, kjer je pod streho več blagovnih znamk, da lahko primerjamo kroje in velikosti, saj tako lažje pridemo do rezultata. Do tega pa bomo prišli, če bomo pomerili več kosov. Če kupujemo v kompletu, morda seznama niti ne potrebujemo. Naknadno kombiniranje enega kosa iz omare, h kateremu nimamo kombinacije, je skoraj misija nemogoče. Po mojih izkušnjah za izdelavo dveh popolnih stajlingov potrebujeva s stranko dve uri. Prav toliko časa pa lahko porabim za iskanje enega kose za k tistemu iz omare.
Kako naj si potem uredimo še omaro, da bomo imeli boljši pregled in več idej za kombinacije?
Če delamo zelo racionalno, imamo izoblikovan slog, vemo, kakšne barve nam ustrezajo in kupujemo pametno, potem naša omara ni tako velika, da ne bi imeli pregleda nad vsem. Imamo dobre kose in za tiste točno vemo, kako se kombinirajo. Če smo zelo previdni pri izbiri barv, lahko večino garderobe med sabo kombiniramo.
Ampak to je seveda odvisno od ženske do ženske; tiste, ki imajo zelo dinamičen slog in uživajo v barvah, imajo veliko več barv in posledično kakšno kombinacijo manj.
Kaj naj storimo s kosi, ki jih nočemo več nositi?
Presenetljiv je podatek, da Slovenci večino oblačil, ki jih ne nosimo, vržemo v smeti. Ne pomislimo, kako bi to oblačilo na novo zaživelo. Najbolje je, če imamo nekoga, da mu podarimo in ta človek te kose nosi: če nimamo take osebe, lahko nesemo na Rdeči križ, Karitas, lahko gremo v izmenjevalnice oblačil ... možnosti je veliko, a v to je potrebno vložiti nekaj truda in zato se morda veliko ljudem zdi bolj preprosto kar vreči v smeti, ampak to je res zelo sporno, saj ne gre samo za kakšen kilogram oblačil, ampak za tone in tone.
Povprečen Slovenec zavrže 14 kilogramov tekstila na leto. O tem moramo razmišljati in se predvsem potruditi v prvem koraku: kako nakupujemo. S premislekom.
Japonska strokovnjakinja pospravljanja Marie Kondo uči, naj obdržimo samo kose, ki nas osrečujejo. Bi se strinjali z njo?
Ona je zelo radikalna, morda malo preveč. Namreč tako je; ko pregledam garderobo, ne vem, kaj me čaka in ne morem izločiti vsega. Če imam na razpolago zelo veliko stvari, potem sem lahko radikalna, če pa nimam, pa ne morem biti, nekaj moram nositi. A se strinjam z njeno filozofijo, da imaš stvari, ki te osrečujejo in jih rad nosiš. Zato tudi jaz svoje stranke nagovarjam, naj res premislijo, preden kupijo. Oziroma, če kupimo narobe, odnesemo z računom nazaj, povprašamo po dobropisu, vračilu denarja ali menjavi kosa.
Torej bi bilo v prvi vrsti pametno nakupovati v trgovini, ki to omogoča?
Da.
Kako pa bi lahko že na prvi pogled v trgovini prepoznali zgrešen kos?
Težko na videz, moramo ga res pomeriti. Naj pojasnim: ko gremo v trgovino, to ni nobena zabava. To je garanje, a z dobrimi rezultati. Torej, vzeti si čas, morda dopust, brez partnerja, brez otrok, sama. Tri ure pomerjanja in potem prideš do dobrega rezultata.
Lahko prepoznamo nek dober kos v trgovini, a jaz vedno pravim, da se zelo izplača gledati izložbe in stajlinge (kombinacije oblačil) na lutkah, saj so v njih vedno najboljši kosi. Vedno je tudi dobro komunicirati s prodajalkami, one vedo, kateri so dobri kosi. Poleg tega moramo pomeriti veliko kosov, da pridemo do dobrega rezultata.
Imate kakšne univerzalne formule, kateri kosi vedno in povsod spadajo skupaj?
Sodobna silhueta zagovarja sestavljanje širokih kosov skupaj, da je torej zgoraj širok kos in spodaj. V tem primeru nam ostanejo ozki vsaj gležnji, če imamo še tričetrtinske hlače. Velikokrat to ne izpade dobro, zato se je fino držati starega pravila, ki veleva, da če je zgornji del širok, je spodnji ozek in obratno.
Se je torej najbolje oblačiti na podlagi oblike svoje postave ali ne glede na njo oblikovati svoj slog?
Veliko žensk gleda svojo postavo in išče neko estetiko, harmonijo postave in obleke, le peščica jih je takih, ki jim je cilj zanimiva kombinacija oblačil, ne glede na obliko njihove postave. Mislim, da je manj takšnih žensk, ki kreirajo podobo brez želje po tem, da bi oblikovale skladno postavo in jo poudarile. To so zelo samozavestne ženske, zanimivo je to, da njihova podoba tudi ni všeč moškim, ali pa večjemu delu njih. En del mojih predavanj je tudi tema: ženska oblačila in dodatki, ki niso všeč moškim.
V hladnejši sezoni je to še malo težje. Kakšne kose svetujete za prihajajoče mesece, kaj kupiti in kaj naj obudimo iz prejšnjih sezon?
Ja, težje je, saj so zgornji kosi široki, prav tako spodnji. Težko se je približati nekemu estetskemu idealu. Topel in ozek zgornji del je težko najti. Je pa tako, da večina ljudi danes živi na 20 stopinjah in zato je tudi veliko puloverjev s kratkimi rokavi, in tudi vse leto prodajajo majice s kratkimi rokavi. Zato, ker živimo skozi vse leto v ogrevanih, klimatiziranih prostorih, lahko veliko kosov nosimo vseh 12 mesecev.
Vedno lahko ohranimo kose nevtralnih barv, denimo bež, pudrasti odtenki, kosi, ki so iz zelo kakovostnih materialov, plašč brez težav nosimo več sezon. Kljub temu, da se spreminja silhueta, a ne tako drastično. Torej je investicija v plašč denimo kamelje barve vedno dobra, takšnega nosimo že 70 let.
Če želimo samo popestriti garderobo, jo lahko z rdečo barvo, ki je zelo moderna to zimo, potem s kakšnimi čevlji intenzivnejših barv ... tudi pozimi namreč ženske iščejo barve, a prevladuje črna, vedno bolj pa jo izpodriva globoko temno modra, ki je prijaznejša do obraza in se tudi zelo lepo kombinira s črno.
Kateri kosi, konkretno?
Potrebujemo črne hlače, črno krilo, usnjeno jakno, bomber jakno, majico iz volne, ne iz poliestra ali viskoze, to nas ne bo grelo. Potem še čevlje z debelim podplatom, to so tisti, ki gotovo grejejo. Nato še bulerje, ki pridejo zelo prav več sezon, potem en par škornjev - če imamo črne hlače, kupimo še črne škornje in nato plašč v kakšni drugi barvi. Če gre za neko racionalno garderobo, bi priporočila peščeno barvo ali pa recimo plašč v gozdno zeleni barvi, tudi rdečega boste lahko dobro kombinirali.
Katere modne kikse redno videvate v zimski sezoni?
Mene najbolj zmotijo premočene uggice, ki niso za mokro vreme, za v dež. Se mi kar smilijo te punce s tako premočenimi škornji, a hočejo jih nositi na vsak način. Zmoti me tudi moda v pisarnah; ne morem verjeti, da ženska nosi debele pletenine, medtem ko moški na enaki poziciji nosijo obleke s kravato, ženska pa ima na sebi kavbojke in debelo pletenino. Zadnjih nekaj let so ženske v poslovnem svetu oblečene veliko manj formalno kot moški. Na to opozarjam: moški so res pogosto oblečeni preveč formalno, ženske pa v želji po sproščenem oblačenju izgubijo občutek za primernost.
Pletenine v neko zelo formalno okolje ne spadajo. Ne govorim o finih tankih, ampak tistih debelih. To je tisto, kar me zelo moti v poslovnem okolju.
In tudi moški čevlji; pozimi velikokrat nosijo zelo hribovske čevlje, čeprav imajo zelo urejeno delovno okolje. Verjamem pa, da pridejo v službo z avtobusom, a v tem primeru moraš imeti rezervne čevlje. Če je delovno okolje urejeno, ogrevano, na tleh je tapison, se moraš pač preobuti. Tudi ženske v škornjih; škornji so obutev za ven, ne za notranje prostore. No, ženski škornji so lahko res seksi, a takšni so primernejši za večerne izhode in to je drug tip čevlja, ki ne spada v poslovno okolje. Prav tako od osem do deset ur biti v škornjih ni dobro za noge. Škornji so namenjeni za zunaj, za hojo v mrazu, snegu, plundri.
Lani sva govorili o stilu Melanie Trump, ko še ni bila prva dama. Kako pa bi njen stil ocenili zdaj?
Večkrat ko se obleče, premišljujem, kdo ji pomaga, kdo ji svetuje, ali si sama izbira. Verjetno ima nekoga, ki zelo dobro prečeše trg. Ni samo da se obleče zelo dobro, zelo pomembno je tudi, katero blagovno znamko obleče. To namreč podpre in mora biti tudi v skladu s politiko, ne sme biti politično sporna.
Četudi ima pomoč, je na koncu odločitev, kaj bo oblekla, vendarle njena. Tudi če ima močno podporo, se sama odloči in zagotovo je dober estet in ima dober občutek pri izboru oblačil.
Kaj bi se lahko naučili od njenih modnih odločitev?
Njeno vodilo je minimalizem, manj je več. Ceni materiale in tudi njene zelo dobre postave ni lahko obleči; noge so lahko tudi predolge, prav tako roke, zato mora slediti neki estetiki, minimalizmu, hkrati pa so njeni kosi tudi posebni, zapomljivi. Ne želi biti za vsako ceno drugačna, posebna, ampak išče oblačila, ki ji ustrezajo glede na njene proporce.
Ko ste omenili politiko ... se vam zdi prav, do so se nekateri oblikovalci zaradi politike distancirali od nje in odklonili, da bi jo oblačili?
Mislim, da ja, saj ima vsak svoje mnenje in mislim, da je bila težka odločitev to javno povedati, saj so si s tem morda zmanjšali število strank. To so težke odločitve in se mi zdi prav, da jo izrazijo.
Kaj pa pravite na salonarje na poplavljenih območjih; je pomembneje, kako modno se obleče in ostaja modna ikona, ali kakšno podobo ustvarja s svojimi modnimi odločitvami?
Bolj si mislim, da so to ljudje, ki imajo zelo natrpane urnike in so čisto podvrženi protokolu, zato verjamem, da prihaja do presenečenj, sploh v takšnih skrajnih trenutkih. Jaz sem prepričana, da se je moralo nekaj zgoditi, neka pomanjkljivost v protokolu, da ni imela s seboj rezervnih čevljev.
V enem od naših intervjujev ste rekli, da se vam bolj zdi sporen nakup majic za tri evre kot nakup krznenega plašča enkrat v življenju - še vedno stojite za tem?
Še vedno tako menim. Mislim, da se zelo nadzoruje, od kod prihaja krzno in zelo malo ljudi ga danes nosi. Velikokrat smo zelo zaščitniški do živali, hkrati pa pozabljamo na človeka. Bombaž je denimo v Uzbekistanu zrastel prisiljeno, polivali so ga s pesticidi, z raznimi umetnimi gnojili in takšen bombaž pobirajo ljudje, z nezaščitenimi rokami in dihali. Zato imajo v teh deželah že velike težave z zdravjem. Zemlja je popolnoma onesnažena.
Potem pa iz tega bombaža izdelajo oblačila in ker je dokaj slabe kakovosti, ker je zrastel v dokaj slabih pogojih, ga morajo močno impregnirati in ta impregnacijska sredstva so prav tako strupena za človeka. Zato je ta majica za tri evre strupena za tistega, ki jo nosi, in za tistega, ki jo je proizvedel.
Poleg tega so še drugi sporni dejavniki: ljudje so slabo plačani, ta bombaž pobirajo tudi otroci in tamkajšnja zemlja je dolgoročno onesnažena.
Mislim, da bomo vsi eko, če bomo kupovali tisto, kar bomo uporabljali, nosili. Če to nosim večkrat, sem že ekološki. S takšnim ravnanjem bo tudi požrešnost manjša in ne bo potrebno prisilno gojiti bombaža, da bo rastel v nemogočih pogojih. Vse moje stranke, ki kupujejo dražje kose, stokrat premislijo, če bodo kos zares nosile. In se do oblačil zelo lepo obnašajo – pravilno jih negujejo, oblačila postanejo del njih, njihovega življenja, sloga. Tisti, ki kupujejo oblačila na kilogram, jim do tega verjetno ni mar.
Nakupovanja se je torej potrebno lotevati z večjim razmislekom, a kaj je treba upoštevati, kako izbrati dobre trgovine?
Vendarle živimo v čudovitem svetu, kjer lahko vsi kupimo oblačila, zato ne bi omejevala ljudi; naj gredo kupit oblačila k znamki, ki ustreza globini njihovega žepa. A tam naj kupijo stvari, ki jih bodo nosili. Naj ne kupujejo z razmišljanjem, češ, če ne drugače, bom pa nosila doma, ali pa bom dala prijateljici ...
Res premislimo. Je pa res, da desetkrat bolj premisliš, če kupiš dražji kos kot pa poceni. Zato je problem te poceni mode, ker kupimo kar tako, hitro, brez premisleka in brez tega, da bi nas bolela glava, da smo preveč zapravili.
Naj torej nakupujemo z glavo?
Tako je. Pa še se bo zgodilo, da bomo slabo kupili, zato nagovarjam stranke, naj vedno pustijo etiketo na oblačilu vsaj kakšen dan in če ne bodo oblačila nosile, naj ga nesejo nazaj v trgovino. Zanimivo, da to dela le redkokatera Slovenka.
