ocena filma
Petek, 14. 2. 2025, 22.10
10 ur, 49 minut
Ocena filma Emilia Pérez
Emilia Pérez: Muzikal o trans narko kralju v boju za oskarje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Pop zvezdnica Selena Gomez je prepričljiva v vlogi Jessi, odlično pa se obnese tudi v glasbenih in plesnih točkah. Njeno obvladovanje španščine pa je druga zgodba.
Na papirju bi težko imeli bolj "odbit", skoraj prismuknjen film: odvetnica dobi nalogo ustvariti novo identiteto in življenje za vodjo mehiškega kartela, ki želi opraviti tranzicijo v žensko. Nato se vse skupaj kakopak zaplete, akterji pa se ujamejo v spletke in ljubezni ter izsiljevanja in zločine. Aja, in vse skupaj je muzikal.
Ključno vprašanje je torej, ali francoskemu režiserju Jacquesu Audiardu uspe splesti vse skupaj v koherenten film, in preprost odgovor je, da, v veliki meri. Narava muzikala odpre prostor za absurdnost zgodbe in "žajfaste" elemente, ki sledijo v drugi polovici. Glasbeno-plesne točke morda niso na ravni Dežele La La, so pa pogosto povsem samosvoje in humorne, kar predvsem velja za pesem o operativnih in hormonskih opcijah za tranzicijo. Ta hitro na začetku sicer vzpostavi dokaj visok prag, ki ga nato po plesni in humorni plati ne preseže.
Poglejte napovednik:
Odvetnica in narko kralj
Glavna junakinja filma je odvetnica Rita, ki jo odlično upodobi Zoe Saldaña (Varuhi Galaksije, Avatar). V karieri in osebnih razmerjih je ujeta v kot in šikanirana, ker je ženska, zato se odloči sprejeti zelo sumljivo vabilo na sestanek. Kot omenjeno zgoraj, se s tem zaplete z nasilnim gangsterjem Manitasom, ki ji ponudi popolno finančno varnost, če mu uredi vse potrebno. Rita se loti projekta in do potankosti načrtuje ter izpelje Manitasovo lažno smrt, operacijo, novo življenje in prenos bogastva.
Karla Sofía Gascón je bila na dobri poti, da postane prva trans oseba z oskarjem za glavno vlogo, nato pa so prišli na dan stari rasistični tviti. Četudi je take zadeve mogoče še razložiti skozi neko spreobrnenje in kasnejšo duhovno rast, Karla Sofía tega ni zmogla in si je z vsakim novim javnim nastopom samo kopala globljo luknjo.
Zgodba se zaplete, ker se nekdanji Manitas, zdaj Emilia Pérez, odloči ponovno vstopiti v življenje svoje (bivše) žene oziroma vdove Jessi in njunih otrok kot Manitasova sestrična. To nalogo ponovno naloži Riti, ki tako postane zaupnica vseh in v vse bolj nezavidljivem položaju, ko se Emilia začne pretirano vmešavati v Jessijine življenjske odločitve, kar privede do vse večjih konfliktov.
Pereča družbena vprašanja mimogrede
Že z izbiro formata muzikala Emilia Pérez signalizira, da realizem ni cilj tega filma. A prav na to je tudi osredotočenih največ kritik filma, ker ta ne prikaže realistične slike Mehike, kartelov ali trans oseb. Zgodba uporabi te elemente kot iztočnice za precej melodramatično zgodbo, ki jo mestoma še dodatno poudarijo glasbene in plesne točke. Ali je to prav? Če vprašate Mehičane in borce za pravice in vidnost trans oseb, je odgovor ne. Ali je Emilia Pérez zaradi tega slab film? Tudi ne.
Emilia Pérez skozi žanr in precej absurdno zgodbo – oziroma vsaj pristop k zgodbi – jasno pokaže, da nima interesa odpirati širokih družbenih vprašanj, ki so sicer njen sestavni del. Namesto tega se osredotoči na ljubezenske vidike medčloveških odnosov, denimo na posesivnost, ki jo Emilia izkazuje do Jessi, ko ji ne pusti zaživeti, kot ji veli srce.
Ljubezen nam je vsem v pogubo
Francoski režiser Jacuqes Audiard je v svoji dolgi karieri napisal in režiral množico filmov, med katerimi so številne kriminalke in bolj ali manj v vsaki je ključna ljubezenska zgodba. Njegove gangsterje in detektive, pa tudi druge like, pogosto vodi ljubezen, drugi elementi zgodbe pa služijo temu narativu. Tako denimo Utrip, ki ga je preskočilo moje srce ni zgodba o skesanem gangsterju, ki hoče postati pianist, temveč zgodba o moškem, ki se zaljubi in mora sprejeti težke odločitve, da je lahko z izbranko; podobno protagonistka izjemnega Kost in rja ohromi zaradi nesreče, vendar to ni film o izgubi možnosti uporabe nog, temveč o njeni ljubezni z boksarjem.
Glasbeno-plesne točke so zanimive, a le redke presežejo raven glasbenih video spotov.
To seveda ne pomeni, da lahko tovrstne stereotipizacije spregledamo, saj so tipičen primer površnega in lenega pisanja. Po drugi strani se Audiard s fokusom zgodbe strogo izmakne izrecno žaljivi uporabi te stereotipizacije, saj destruktivna dejanja junakov niso posledica njihove narodnosti ali spola. Povedano drugače, Emilia Perez je posesivna do Jessi, ker kljub trudu in performativni humanitarnosti ni dober človek, ne zato, ker bi bila Mehičanka ali trans oseba.
Zoe Saldaña je najbolj znana po vlogah, v katerih je modra (Avatar) ali zelena (Varuhi Galaksije), a morda bo zdaj končno dobila možnost igrati v bolj naravni podobi.
Ali je film Emilia Pérez vreden ogleda (in vseh nominacij za oskarje)?
Vsa ta debata je sicer predvsem akademske narave, saj pri večini gledalcev ne bo vplivala na njihovo doživetje filma. Mnoge bo odvrnilo že dejstvo, da je muzikal, medtem ko znajo tisti, ki jih obožujejo, biti kritični do koreografij. Povsem drugo vprašanje je glede oskarjev. Emilia Pérez je slavil na globusih in evropskih filmskih nagradah, kar je dobro tlakovana pot do oskarjev, a nato so prišle na dan rasistične izjave glavne igralke, nakar je z nemogočimi in neuspešnimi poskusi opravičila povsem zapravila najprej svoje možnosti za zlati kipec, nato pa še skoraj zagotovo možnosti za film in scenarij. To ne pomeni, da bo film ostal praznih rok, vsekakor pa ni več favorit.
Ta fotografija dobro prikaže, kako izgubljena je videti igralka Karla Sofía Gascón po vsaki izjavi za javnost.
Emilia PérezRežija: Jacques Audiard.
Igrajo: Zoe Saldaña, Karla Sofía Gascón, Selena Gomez, Adriana Paz, Édgar Ramírez.
Žanr: Muzikal.
Dolžina: 132 minut.
Preberite še:
