Sobota, 25. 1. 2025, 6.55
1 dan, 1 ura
Ocena filma Čao Bela
Čao Bela: pasti za sodobne gimnazijke
Čao Bela je film o najstniškem življenju, podan skozi perspektivo naslovne Bele, ki v šoli poskuša tkati prijateljstva, medtem ko jima z očetom kljub dobri meri truda ne uspe najti pravega dialoga. Film odlikujejo pristni liki, realistično vzdušje in glasba, lahko pa bi vključeval več humorja.
Glavna junakinja filma Bela živi z očetom, ki je glasbeni producent, in obiskuje gimnazijo, kjer sreča prvo simpatijo in prijateljici, s katerima si pomagajo pri prebijanju skozi različne najstniške težave. Doma ima Bela konstantno preglavice z očetovimi praviloma mlajšimi partnerkami, pa tudi z odsotno materjo, ki je pred leti zapustila družino, da bi se posvetila karieri, zdaj pa želi ponovno vzpostaviti stik. Da bi se s prijateljicami lažje prebijale skozi najstniško zmedo, ustanovijo band in iščejo svoj glasbeni izraz.
Poglejte napovednik:
Nenavaden trend
Čao Bela je najnovejši film nepričakovanega trenda v slovenski kinematografiji: zgodbe najstnic, ki jih snemajo režiserji srednjih oziroma poznih srednjih let. Prvi je bil pred tremi leti Gajin svet 2 Petra Bratuše, nato so v zadnjem dobrem letu dni sledili Igrišča ne damo Klemna Dvornika, Tartinijev ključ Vincija Vogua Anžlovarja, zdaj Čao Bela v režiji Janija Severja in pogojno še Kaj pa Ester? Tosje Flakerja Berceta, ki je sicer konkretno mlajši od drugih.
Čeprav so filmi žanrsko precej raznoliki, so konkretne vzporednice med njimi nenavadno specifične: vse glavne junakinje odraščajo v enostarševskih družinah z očetom z odsotno ali pokojno materjo in v vseh je ključni element glasba.
Hrvaški igralec Krešimir Mikić je za vlogo v Čao Bela prejel vesno za najboljšega stranskega igralca. V filmu igra Belinega očeta, glasbenega producenta, ki se je v Slovenijo preselil iz Dalmacije.
Najstniške težave
Kljub vsem tem podobnostim se Čao Bela precej razlikuje od drugih, saj se ne odloča za pustolovske, uporniške ali romantične formule, temveč se osredotoči na težavne vidike odraščanja. To ne pomeni, da je brez akcije in humorja, saj za zadnjega poskrbi tudi parada slovenskih glasbenih legend, od Petra Lovšina do Alena Steržaja in Neže Buh - Neishe, ki ima kot dekle Belinega očeta celo nekoliko večjo vlogo.
Peter Lovšin je eden izmed številnih glasbenikov, ki se pojavijo v filmu in igrajo sami sebe.
V ospredju zgodbe so naporni vidiki najstništva, kot so družbena izolacija ob prehodu v srednjo šolo, odtujenost najstnikov od staršev – in tudi od vrstnikov – in iskanje lastnega mesta v svetu svojih ciljev. Čeprav filmu zmanjka na področju dinamičnosti, se teh tem loteva iskreno, brez pretencioznosti, pridigarstva ali senzacionalizma, zato je še posebej primeren za šolske projekcije. Te so nedvomno tudi eden glavnih razlogov za val mladostniških filmov, ki zagotovi soliden obisk v času, ko slovenskim filmom samim po sebi ne uspe pritegniti tako številnega občinstva kot nekoč.
Dobri vajbi v studiu, ko mlada zasedba snema prvi singl. V ozadju tudi Boštjan Nipič - Nipke, ki je pred nekaj meseci naredil naslovno pesem za film Igrišča ne damo.
Ali je film Čao Bela vreden ogleda?
Čao Bela je v prvi vrsti namenjen najstnikom, ki je tradicionalno eno najzahtevnejših občinstev za tovrstne filme (in najmanj zahtevnih za grozljivke, ampak to je druga zgodba). Ali bodo ti v Čao Beli našli sorodno zgodbo, ki jim bo spregovorila, je generacijska stvar in jo je nemogoče napovedati. Vsekakor pa ne bi škodilo, če bi si film ogledali tudi njihovi starši.
Režija: Jani Sever
Igrajo: Alisa Miličević, Krešimir Mikić, Ana Urbanc, Gaja Mazvita Strauss Tlhaolang, Luka Lukša, Maša Slapar, Suzana Krevh, France Mandić
Žanr: Najstniška glasbena drama
Dolžina: 94 minut
Preberite še: