Sobota, 10. 1. 2026, 11.49
8 ur, 47 minut
Najstnica na Ljubnem ob Savinji navija za rojakinje
Tina Erzar kljub zahtevnemu obdobju optimistično: Upanje za vrnitev na skakalnico še vedno je, a zdravje je na prvem mestu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,37
Za Tino Erzar so zahtevni meseci, a optimizma in pozitivnih misli ji ne manjka.
"Priznam, da je zelo težko gledati, a upam, da bo dekletom prav prišla moja podpora. One so bile pol leta ob meni, ko mi je bilo najtežje, upam, da lahko vsaj malo pripomorem k njihovim dobrim skokom," je ob skakalnici na Ljubnem ob Savinji dejala smučarska skakalka Tina Erzar, ki kljub zahtevni diagnozi – anevrizma kostne ciste na vratu – ostaja izjemno pozitivna, nasmejana in optimistična. Najstnica, ki je trenutno v fazi zdravljenja, je v tem zahtevnem obdobju dobila opomnik, kako hitro se lahko življenje obrne na glavo in kako premalo cenimo svoje zdravje. Preizkušnja jo je psihološko močno okrepila, misli o vrnitvi na skakalnico pa še ni opustila.
Slovenska skakalka Tina Erzar se je po lanski sezoni svetovnega pokala veselila novih skakalnih izzivov, a je življenje žal ubralo drugačno pot. Članica A-reprezentance je po bolečinah v vratu opravila številne preglede in poleti prejela slabe novice, potrdili so ji prisotnost anevrizmalne kostne ciste v vratnem vretencu, zdravniški konzilij pa je predlagal zdravljenje z infuzijami, ki še vedno poteka.
Mladi skakalki se je življenje obrnilo na glavo, a volje in nasmeha, ki sta jo spremljala že pred diagnozo, ni izgubila. Danes bi si seveda raje želela sedeti na zaletišču skakalnice na domačem Ljubnem ob Savinji, a je vesela že tega, da lahko prijateljice, ki so jo pred dnevi presenetile na domu ob njenem 18. rojstnem dnevu, spremlja ob izteku.
"Težko je gledati, a ..."
"Priznam, da je zelo težko gledati, a upam, da bo dekletom prav prišla moja podpora. One so bile pol leta ob meni, ko mi je bilo najtežje, upam, da lahko vsaj malo pripomorem k njihovim dobrim skokom. Za moj rojstni dan so prišle, pa tudi že prej so me prišle pogledat. Zelo so me presenetile. Še nikoli v življenju nisem toliko jokala kot tisti dan. Za mano je res težko obdobje, a ko vidiš to podporo deklet … Ne znam sploh opisati tega občutka," je na Ljubnem dejala novinarjem in dodala: "Vesela sem, da so se dekleta kljub vsem težavam v reprezentanci (poškodba Taja Bodlaj, bolezen Eme Klinec, ki to sezono še nista skakali, op. a.) dobro znašla, upam, da zdržijo do konca, pa da se morda še katera pridruži. Držim pesti, da dobro izpeljejo konec tedna."
"Priznam, da je zelo težko gledati, a upam, da bo dekletom prav prišla moja podpora."
Počuti se veliko bolje
Erzar je v zadnjih mesecih veliko časa preživela pri zdravnikih, tudi v bolnišnici, a kljub zahtevnim časom ostaja optimistična in razmišlja zelo pozitivno, pa tudi počuti se bolje. "Včeraj sem dobila novo injekcijo, ki na srečo ne boli. Dokler bo tako, bom zelo vesela. Vsak mesec dobim eno. Veliko je pregledov, novembra sem imela magnetno resonanco, konec januarja me čaka CT. Veliko bolje se počutim, upam, da se bo poznalo na zdravniških rezultatih. Ortopedom so slike zelo všeč, čeprav so rekli, da se po pol leta ne bo nič poznalo. Slikali so že po dveh mesecih in je bilo stanje stabilno. Diagnoza, ki jo imam, je sicer zelo agresivna, zato je zelo dobra novica, da je zadeva stabilna. Pozitivno gledam na to, da zdravilo deluje."
Vesela, da spet lahko hodi, opravlja vsakdanje stvari
"Vesela sem, da lahko hodim, da lahko sama vse delam. Imam še vratno opornico, a sem zelo ponosna, da mi je uspelo priti čez te težke čase."
Spodbudno je tudi, da si zadnji mesec bolečin ne lajša več s protibolečinskimi tabletami. "Te sem prve tri mesece jemala vseskozi, zdaj pa sem nehala, en mesec sem že brez in se res dobro počutim. Vesela sem, da lahko hodim, da lahko sama vse delam. Imam še vratno opornico, a sem zelo ponosna, da mi je uspelo priti čez te težke čase," pravi skakala iz Gameljn, ki je na lastni koži občutila, da zdravje, dokler ga imamo, jemljemo preveč samoumevno.
"Na žalost je tako, da življenja ne cenimo dovolj, dokler se nekaj ne zgodi"
"Šele zdaj sem spoznala, kako pomembno je zdravje in da ne cenimo dovolj življenja, dokler se nekaj ne zgodi. Na žalost je tako. Obdobje, ki sem ga prestala, mi je dalo energijo, da bom, če se vrnem v skoke, ali pa karkoli bom že delala, imela neko upanje. Vedela bom, da ni konec, da se lahko poberem še iz tako težkega položaja. Psihološko sem res zrasla, pripravljena sem na vse," pripoveduje in ostaja optimistična tudi glede vrnitve na skakalnico, čeprav ta razumljivo trenutno še zdaleč ni v prvem planu.
"Dokler obstaja upanje, se ne bom nehala boriti"
"Upanje za vrnitev še vedno je, tudi zdravniki so rekli, da lahko, da bom še skakala, a zdravje je na prvem mestu. Ne bom šla čez sebe. Ko gledam to skakalnico, sicer vedno bolj pogrešam skoke. Težko bo reči adijo, če bo treba. A dokler obstaja upanje, se ne bom nehala boriti, vse bom dala od sebe, še vedno dajem. Ne bom nehala sanjati, dokler ne bodo zdravniki rekli ne."
"Ko gledam to skakalnico, jo sicer vedno bolj pogrešam. Težko bo reči adijo, če bo treba. A dokler obstaja upanje, se ne bom nehala boriti, vse bom dala od sebe, še vedno dajem."
Hvaležna za vso podporo, tako družini, prijateljem, zdravnikom, psihologiji, Čarliju ...
Erzar je imela v teh težkih mesecih ogromno spodbudo tako v družini kot prijateljih, tudi štrinožnem Čarliju, ki so bili vselej ob njej in jim je zelo hvaležna.
"Vsi so ob meni, ko to najbolj potrebujem. Ko sem skakala, se nisem zavedala, kako veliko podpore sem imela. Tudi dekleta iz skokov so z mano, niso pozabila name. Zdravniki, fizioterapevtka, psihologinja … pa seveda Čarli, ki je zelo pomemben, kot bi bil človek. Vidi, kdaj imam težke trenutke. Takrat se pride stisnit k meni. Brez vsega tega bi bila samo 'kupček nesreče'."
