Jakov Fak
Torek, 10. 1. 2023, 4.00
1 leto, 3 mesece
Pokljuka 2023
Prednost domačega terena? Za Slovence na Pokljuki niti ne.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,69
5
Pokljuške proge svetovnega pokala so tudi našim biatloncem v celoti na voljo le v času tekem.
Pred tekmami svetovnega biatlonskega pokala na Pokljuki slovenske tekmovalce vedno sprašujemo, kakšne so prednosti in slabosti domače tekme, pa jih s temi vprašanji vsakokrat spravimo v manjšo zadrego. Zagotovo so prednost domači navijači, bližina domu, okolje, na katerega so navajeni, poznavanje proge pa ne spada v to kategorijo. Proge, po katerih potekajo tekme svetovnega pokala, so tudi za slovenske biatlonce po navadi zaprte. Zakaj?
"Prvič v življenju sem na sprinterski progi na Pokljuki tekmoval danes," nam je po četrtkovem sprintu svetovnega pokala razlagal slovenski reprezentant Alex Cisar. To ni bil njegov prvi stik s tekmovalno traso na Rudnem polju, spoznal jo je že februarja leta 2021 na svetovnem prvenstvu, vseeno pa je nekoliko presenetljivo, da naši biatlonci, ki na Pokljuki preživijo domala celotne priprave, domačega terena ne poznajo do potankosti.
"Najtežji del proge je praktično celo leto zaprt"
"Prvič v življenju sem na sprinterski progi na Pokljuki tekmoval danes," nam je po četrtkovem sprintu svetovnega pokala razlagal slovenski reprezentant Alex Cisar.
Pokljuška proga slovi kot ena najzahtevnejših v svetovnem pokalu, je razgibana, tehnična, ima številne spuste v ostre ovinke. "Ves čas je treba biti povsem zbran, ni dela, kjer bi se lahko sprostil in malo spočil," so nam priznali tudi norveški asi, ki pa jih tovrstni izzivi veselijo, kar so tudi letos pokazali s tremi zmagami, dvema posamičnima izjemnega Johannesa Thingnesa Boeja in ekipno mešanega para Vetle Sjåstad Christiansen – Ingrid Landmark Tandrevold.
"Profil proge za svetovni pokal pa tudi za nas ni odprt, ko tu ni tekem," nam je še povedal Cisar in dodal: "Zato nimamo prav velike prednosti domačega terena. Najtežji del proge je praktično celo leto zaprt." Razlogov za to je več, letos so bili prireditelji še posebej v skrbeh zaradi visokih temperatur in pomanjkanja snega. Poleg tega je pokljuška planota skozi leto odprta za obiskovalce, poskrbeti je treba tudi za varnost teh.
"Nismo mogli tvegati, da se ta tekma svetovnega pokala ne bi izvedla"
"Škoda, lahko bi imeli progo odprto vse leto, tako pa domači tekmovalci nimamo prednosti domačega terena. Je pa pošteno za vse,” meni Miha Dovžan.
"Proga za svetovni pokal gre neposredno čez cesto na Uskovnico, čeznjo se spustiš s hriba, ki mu pravimo Mesnovec, in bi bilo nevarno za vse mimoidoče, če bi mi tam leteli. Zato proga čez leto ni odprta," nam je razložil domačin, Gorjan Miha Dovžan. "Ampak je škoda, lahko bi imeli progo odprto vse leto, tako pa domači tekmovalci nimamo prednosti domačega terena. Je pa pošteno za vse," je še dodal.
"V preteklih letih so domači biatlonci lahko trenirali na progah svetovnega pokala, letos pa snežne razmere niso bile ugodne. Mi smo imeli kar nekaj snega na deponiji, kar nekaj smo naredili kompaktnega, odločati pa smo se morali pragmatično. Zato smo tisti del prog, ki je najbolj izpostavljen, te spuste z Mesnovca, preventivno zaprli za vse obiskovalce. Da smo ohranili dobre snežne pogoje. Resnično nismo mogli tvegati, da se ta tekma svetovnega pokala ne bi izvedla. Če so razmere normalne, pa lahko naše in tuje reprezentance trenirajo na vseh progah. Te so morda le malo pretežke za rekreativne smučarje, zato tisti del teh vzponov in spustov zapremo," pa je pojasnil Tim Farčnik, generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka.
Poznavanje terena pa niti ni tako ključno kot pri alpskem smučanju
"Pri tekih to poznavanje terena niti ni tako ključno kot pri alpskem smučanju," pravi nekdanji biatlonec Sašo Grajf.
Slovenski tekmovalci kljub vsemu v tem niso iskali izgovorov. "Proga je proga, če je tekmovalec dobro pripravljen, bo šel hitro po vsaki. Če pa si v takšnem stanju, v kakršnem sem trenutno jaz, pa trpiš na vsaki progi," je Cisar zrcalil razmišljanje kapetana reprezentance Jakova Faka. "Če si v formi, si dober na vsaki progi, če ne, pa povsod trpiš," je bil o tem vprašanju jedrnat ta.
Tudi nekdanji slovenski biatlonec Sašo Grajf, ki je bil letos na Pokljuki v vlogi strelskega komentatorja za nacionalno televizijo, se strinja, da poznavanje proge v biatlonu niti ni ključno: "Isto je za vse, tukaj neke prednosti res nimajo, ampak pri tekih to poznavanje terena niti ni tako ključno kot pri alpskem smučanju, kjer je dobro poznati vse grbine, luknje in tako naprej. Če si v teku 'mašina', je pravzaprav vseeno. Morda bi potencialno prednost pomenilo le to, da veš, kje malo spustiti, ampak danes v biatlonu tako ali tako ni taktiziranja, vsi gredo na polno. Domač teren je morda za nekatere včasih celo slabši, ker imajo pritisk gledalcev. Ta je lahko prednost samo, če znaš to energijo obrniti sebi v prid."
Navijači so lahko dodaten pritisk ali spodbuda
In ta pritisk je lahko dvorezen meč. "Priznam, da sem bil na začetku malo napet, ampak na strelišču sem se zbral in poskušal ustreliti v takem ritmu, kot streljam na treningih. Na teh zadevam, tukaj nisem. Zagotovo so domači navijači odigrali vlogo v podzavesti, ampak to zagotovo ni bil glavni vzrok za moje napake," je razlagal Cisar, njegov reprezentančni kolega Dovžan pa na domačem terenu ne čuti prav nobenega pritiska, le dodatno podporo, ki ga je v preteklosti in tudi tokrat ponesla do njegovih najboljših dosežkov kariere.
Pa sploh obstaja kakšna možnost, da bi nekoč v prihodnosti domači tekmovalci imeli spektakularne proge svetovnega pokala na razpolago skozi vso zimo?
"Na tribunah in ob progi imam toliko znancev, sorodnikov in sokrajanov, da me ves čas potiskajo, spodbujajo," se mu je smejalo. "Da, res je, njega to napaja. Je pa to tudi ena lastnost tekmovalca. Tudi sam sem vselej rad tekmoval doma, kjer se lahko pokažeš v najboljši luči. To je neka pozitivna odgovornost, če znaš to izkoristiti, je lahko vrhunsko," pa je o teh pritiskih povedal Grajf.
Bo kdaj drugače?
Pa sploh obstaja kakšna možnost, da bi nekoč v prihodnosti domači tekmovalci imeli spektakularne proge svetovnega pokala na razpolago vso zimo? Zaradi že omenjenega križanja včasih precej obljudene ceste na Uskovnico in slabe projekcije glede obilno zasneženih zim le malo verjetno.
Prioriteta je podaljšati rolkarsko stezo, pravi Tim Farčnik.
A kmalu bi utegnili imeti biatlonci na Pokljuki veliko boljše pogoje za trening v nezimskih mesecih, pravi Farčnik: "Prizadevamo si, da bi podaljšali tudi rolkarske steze na Pokljuki. Že po svetovnem prvenstvu smo prihranili del sredstev prav za ureditev teh rolkarskih prog, zdaj smo že drugo leto v usklajevanju oziroma pridobivanju vseh dovoljenj, da bi te proge podaljšali za kilometer in 300 metrov. Da bi imeli skupno 2,5 kilometra rolkarskih stez, kar bi vplivalo pomembno ne samo na našo reprezentanco, pač pa tudi na vse naše mlajše reprezentance in tuje, ki bi lahko hodile na trening sem na Pokljuko in s tem omogočale neko primerjavo našim najboljšim biatlonkam in biatloncem. Predvsem pa je to pomembno z vidika varnosti, da umaknemo s cest vse biatlonce, tako mlade kot vse tiste, ki hodijo sem na priprave, kajti vemo, kaj vse se je v preteklosti že zgodilo. Ob tej priložnosti tudi apeliram na vse, da pridobimo ta okoljevarstvena soglasja in da končno Pokljuka pridobi še kilometer in 300 metrov rolkarskih stez. Na že obstoječih tekaških progah. Tukaj gre samo za vprašanje preplastitve, ki bo prav gotovo ugodno vplivalo ne le na razvoj biatlona, pač pa tudi varnost tekmovalcev, ki se ukvarjajo s tem prelepim športom."
Pokljuka je domovanje divjega petelina, ki je pri nas ogrožena vrsta. Lovcev na smučeh, kot včasih pravimo biatloncem, zagotovo ni vesel v svoji bližini.
Občutljivo in zavarovano naravno okolje
Kakršnikoli posegi na Pokljuki pa so delikatna stvar, gre namreč za občutljivo in zavarovano naravno okolje, del Triglavskega narodnega parka, kjer veljajo stroge omejitve. To stvari zaplete. "Tako je, tudi zaradi vseh ogroženih živalskih vrst, ki bivajo v tem okolju. To nam je dobro poznano, z vsemi institucijami tvorno sodelujemo in verjamem, da bomo kmalu prišli do soglasja in tudi gradbenega dovoljenja, da bomo nato lahko v najkrajšem mogočem času to uresničili, seveda ob pogojih, ki nam jih pristojne institucije narekujejo. To bo ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj slovenskega športa in tega centra na Pokljuki," je optimističen Farčnik.
Preberite še:
5