Torek, 2. 8. 2016, 20.30
2 leti, 6 mesecev
Almanah olimpijskih športov – judo (25)
Japonska borilna veščina, ki je Slovenijo osrečila z olimpijskim zlatom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Judo je japonska borilna veščina, ki izvira iz ju-jitsuja, bojne tehnike samurajev. V olimpijskem programu je od iger v Tokiu leta 1964, ženske pa so se za medalje prvič merile v Barceloni leta 1992. Slovenija ima po zaslugi Urške Žolnir in Lucije Polavder tri olimpijska odličja.
Judo je tradicionalna japonska rokoborba. Šport se je razvil leta 1880, ko je Džigoro Kano združil značilnosti različnih šol ju-jitsuja in kodificiral pravila. Prvi judo klub ali dodžo je Kano ustanovil leta 1882.
Judo je borilna veščina z rokami, orožja se ne uporablja. Sestavljajo ga meti, prijemi, vzvodi, padci, udarcev z rokama in nogama pa v judu ni.
Tekmovanje v judu poteka v obliki dvobojev, tekmovalci so razdeljeni v kategorije po teži in nosijo obvezen kimono. Borišče se imenuje tatami. Sama beseda japonska judo v dobesednem prevodu pomeni "mehka pot", ju v japonščini pomeni mehkobo, nežnost ali uglajenost, do pa pot ali način.
Pri točkovanju največ šteje ipon (oziroma ippon), ki pomeni zmago enega izmed tekmecev in hkrati konec boja. Ipon prinese deset točk, mogoče pa si ga je prislužiti na različne načine. Zmago se lahko doseže v boju v stoje, ko en tekmec drugega vrže na hrbet (zadnji mora na blazino pasti z več kot 50 odstotki hrbta), pri čemer morajo biti izpolnjeni trije pogoji, in sicer moč, hitrost in kontrola. Drugi način doseganja zmage je v boju v parterju (končni prijem, tehnika davljenja, tehnika vzvoda).
Druga najmočnejša tehnika je vazari (wazaari), tekmovalec pa ga doseže, ko manjka eden od elementov, ki so potrebni za ipon (moč, hitrost, kontrola ali pretežno met na hrbet). Vazari je mogoče doseči tudi v boju v parterju, in sicer kadar končni prijem traja med 20 in 24 sekund.
Pet točk dobi tekmovalec v primeru juka (yuka), ki ga je mogoče doseči na dva načina: ali z metom nasprotnika na bok ali pa v končnem prijemu, ki traja med 15 in 19 sekundami.
Urška Žolnir, zlata olimpijska iz Londona.
V judu na olimpijskih igrah razumljivo blestijo predvsem Japonci, sledijo Francozi in nato Korejci. Očitno pa ta šport zelo ustreza tudi Slovencem. V zadnjih letih najboljši tekmovalci prihajajo iz kluba Sankaku. V Lopati pri Celju se pod taktirko mojstra Marjana Fabjana kalijo šampioni, med temi pa se je med legende slovenskega športa že povzpela Urška Žolnir, ki je na igrah v Atenah (2004) osvojila bronasto, na igrah v Londonu (2012) pa zlato kolajno. Tudi Lucija Polavder, bronasta iz Pekinga (2008), je Fabjanova varovanka.
A slovenske barve v judu na olimpijskih igrah so branili tudi drugi: Stanko Topolčnik (1972), Ivan Vidmajer (1976), Franc Očko (1980, 1984) in Filip Leščak (1984, 1988, 1992) še v reprezentanci Jugoslavije, v času samostojne Slovenije pa še Štefan Cuk (1992), Sašo Jereb (2004), Petra Nareks (2004), Raša Sraka (2004, 2012), Matjaž Ceraj (2008, 2012), Aljaž Sedej (2008, 2012), Rok Drakšič (2008, 2012), Vesna Đukić (2012) in Anamari Velenšek (2012).
V Riu bodo tekmovanja v judu potekala od 7. do 13. avgusta, tudi z dokaj številčno slovensko zasedbo (Anamari Velenšek, Tina Trstenjak, Rok Drakšič, Mihael Žgank in Adrian Gomboc).
Nabor športov v Riu:
atletika, badminton, boks, dviganje uteži, gimnastika, golf, hokej na travi, jadranje, judo, kajak-kanu (slalom, šprint), kolesarstvo (bmx, gorsko, velodrom, cestno), konjeništvo, košarka, lokostrelstvo, moderni peteroboj, namizni tenis, nogomet, odbojka/odbojka na mivki, plavanje, ritmična gimnastika, rokoborba, rokomet, ragbi 7, sabljanje, sinhrono plavanje, skoki v vodo, streljanje, taekwondo, tenis, triatlon, vaterpolo, veslanje.
