Nedelja, 31. 7. 2016, 18.00
6 let, 7 mesecev
Almanah olimpijskih športov – atletika (23)
Že od nekdaj se na olimpijskih igrah vse vrti okoli nje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
Atletika ni kar tako kraljica športov, je del olimpijskega programa skoraj vseh iger, tako antičnih kot sodobnih. Atletski obračuni dandanes predstavljajo vrhunec olimpijskega dogajanja. Slovenija se lahko pohvali s štirimi atletskimi medaljami, zlato je leta 2008 v Pekingu osvojil Primož Kozmus.
Prva zabeležena olimpijska disciplina nasploh je bil štadionski tek na 192 metrov že leta 776 pred našim štetjem, atletska tekmovanja v takšni ali drugačni obliki pa so bila tako kot danes osrednji dogodek iger tudi v antiki.
V programu so bili vsakič teki na kratke in daljše razdalje, skoki, meti, mnogoboj, včasih kot del atletskih tekmovanj tudi rokoborba in raznorazni prikazi moči, osrednjo vlogo pa je imel v preteklosti maraton. Maratonski tek je bil tako vrhunec prvih sodobnih olimpijskih iger, zmagovalec Spyridon Louis pa je v trenutku postal narodni heroj.
Atletika je del vseh olimpijskih iger sodobne dobe, in sicer od leta 1896 naprej. Priljubljenost atletike se je še posebej dvignila po ustanovitvi Mednarodne atletske zveze leta 1912. Ženske so v nekaj disciplinah prvič nastopile že leta 1928 v Amsterdamu, ženski maraton je bil prvič na sporedu na igrah v Los Angelesu leta 1984, danes pa imajo praktično enak program kot moški. V mnogoboju imajo sedem disciplin, kjer jih imajo moški deset, tek na visokih ovirah je dolg 100 metrov, pri moških pa 110 metrov. Različna je seveda tudi višina ovir v vseh disciplinah z ovirami. V olimpijskem programu je danes 47 disciplin, 24 moških in 23 ženskih. Dekleta namreč ne tekmujejo v hitri hoji na 50 kilometrov.
Finec zbral največ medalj
Paavo Nurmi (v sredini) je na OI osvojil devet zlatih medalj.
V zgodovini smo dobili številne atletske olimpijske junake. Z največ medaljami se lahko pohvali Finec Paavo Nurmi, ki je v treh olimpijskih nastopih (1920, 1924 in 1928) zbral kar 12 olimpijskih medalj, od tega kar devet zlatih.
Danes je največji olimpijski zvezdnik Usain Bolt. Jamajčan je trojno krono osvojil v Pekingu in Londonu, v Braziliji pa bo lovil trojnega trojčka. Še tretjič zapored namreč želi osvojiti zlato v tekih na 100, 200 in 4 x 100 metrov.
Najuspešnejša država na sodobnih olimpijskih igrah so ZDA. Ameriški atleti in atletinje so zbrali že 767 medalj, od tega 320 zlatih, 251 srebrnih in 196 bronastih. Sledijo Sovjetska zveza (193 medalj), Velika Britanija (194 medalj), Finska (114 medalj), Vzhodna Nemčija (109 medalj) …
Kozmus v Pekingu postal olimpijski prvak
Primož Kozmus je bil zlat v Pekingu leta 2008.
Slovenija se lahko pohvali s štirimi medaljami. Leta 1996 je v Atlanti prvo pritekla Brigita Bukovec v teku na 100 metrov z ovirami. V Atenah leta 2004 je v teku na 800 metrov z izjemnim finišem do brona pritekla Jolanda Čeplak, za olimpijski vrhunec slovenske atletike pa je poskrbel Primož Kozmus, ki je v Pekingu leta 2008 v metu kladiva postal olimpijski prvak. Štiri leta pozneje je v Londonu osvojil še srebro.
V Riu bodo atletski obračuni potekali od 12. do 21. avgusta, vsak dan bodo tekme za odličja, Slovenijo pa bo zastopalo deset atletov in atletinj.
Nabor športov v Riu:
atletika, badminton, boks, dviganje uteži, gimnastika, golf, hokej na travi, jadranje, judo, kajak-kanu (slalom, šprint), kolesarstvo (bmx, gorsko, velodrom, cestno),konjeništvo, košarka, lokostrelstvo, moderni peteroboj, namizni tenis, nogomet, odbojka/odbojka na mivki, plavanje, ritmična gimnastika, rokoborba, rokomet, ragbi 7, sabljanje, sinhrono plavanje, skoki v vodo, streljanje, taekwondo, tenis, triatlon,vaterpolo, veslanje.
