Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
20. 7. 2016,
18.54

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,15

Natisni članek

almanah olimpijskih športov Namizni tenis Rio 2016

Sreda, 20. 7. 2016, 18.54

6 let, 7 mesecev

Almanah olimpijskih športov – namizni tenis (10)

Iz ležerne zabave v angleških salonih do športa, ki je zasvojil Kitajsko

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,15
Namizni tenis | Foto Getty Images

Foto: Getty Images

Namizni tenis je hiter in dinamičen šport, s katerim je Kitajska praktično zasvojena. Najbolj obljudena država sveta je v tem športu absolutna velesila, ki so ji na olimpijskih igrah do zdaj ušle vsega štiri zlate medalje.

Namizni tenis naj bi kot ležerno salonsko dejavnost in nekakšen nadomestek tenisa na trati ob deževnih dneh izumil višji sloj prebivalstva viktorijanske Anglije konec 19. stoletja. Namesto mrežice, ki je "igrišče" na mizi delila na pol, so uporabili kar vrsto knjig, namesto namiznoteniške žogice so uporabljali golfske ali pa kar obrezane plutovinaste zamaške steklenic penine, namesto loparja pa knjige ali celo pokrov škatle, v kateri so hranili cigare. Začetki danes izjemno razširjenega in priljubljenega športa so bili torej neke vrste pivska igra.

Prvo svetovno prvenstvo leta 1926

Do dvajsetih let dvajsetega stoletja pa je namizni tenis že postal čisto resen šport. Napredovala je oprema, navadne mize so počasi nadomestile posebne, z začrtanim poljem in pravimi mrežicami, knjige in pokrove škatel so nadomestili pravi loparji. Leta 1926 je bila ustanovljena svetovna namiznoteniška zveza (ITTF – International Table Tennis federation), ki ima danes 220 članic. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1926 v Londonu.

Ob prelomu stoletja so v ZDA razvili posebno namiznoteniško žogico iz celuloze. Že v tridesetih letih dvajsetega stoletja so obiskovalci Kitajske poročali, da se je tam razvila prava strast do te hitre igre, ki je v petdesetih letih s tehnološkim razvojem loparja, kateremu so pod gumijasto zaplato dodali še nekakšno gobasto podlogo, postajal še hitrejši in tehnično zahtevnejši. S sodobno opremo pri najboljših igralcih žogica lahko preseže hitrost 150 kilometrov na uro, namizni tenis je tako igra, v kateri poleg tehnike štejejo hitri refleksi.

Na olimpijskih igrah šele leta 1988

Olimpijski debi je namizni tenis dočakal dokaj pozno, in sicer šele leta 1988 na igrah v Seulu, v programu pa je od takrat neprekinjeno. Zaradi izjemne popularnosti na Kitajskem je tudi šport, s katerim se ukvarja ogromno število ljudi. Kategoriziranih tekmovalcev v namiznem tenisu naj bi bilo prek 40 milijonov, ob tem pa še neskončna množica rekreativnih, kar pomeni, da je namizni tenis eden najbolj razširjenih športov na svetu.

 

Teniška žogica tehta 2,7 grama in ima premer 40 milimetrov (od olimpijskih iger leta 2000 v Sydneyju, prej so uporabljali 38 milimetrsko), sodobni loparji so narejeni pretežno iz laminiranega lesa (po pravilih ITTF morajo biti 85-odstotno iz naravnega lesa), na obeh udarnih površinah pa je oblepljen z gumo. Udarna površina loparjev je praviloma široka okoli 15 centimetrov in dolga približno 17 centimetrov, čeprav dimenzij loparjev zveza ITTF ne predpisuje natančno. Standardna igralna miza je dolga 274 centimetrov, široka 152,5 centimetrov, visoka 76 centimetrov, mrežica na sredi pa je visoka 15,25 centimetra.

Igrajo posamezniki in posameznice ali dvojice, prvega na servisu določijo z metom kovanca. V vsaki igri se igra na 11 točk ali na razliko dveh točk, če je dvoboj neodločen pri desetih točkah. V dvoboju se igra na katero koli neparno število iger, na večjih turnirjih po navadi na pet ali sedem.  

Zadnja leta je najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič. | Foto: Vid Ponikvar Zadnja leta je najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič. Foto: Vid Ponikvar

Skoraj popolna kitajska prevlada

Kitajska prevlada v tem športu je skoraj popolna, do zdaj so njeni igralci na olimpijskih igrah osvojili 24 od 28 zlatih odličij. Tri zlate medalje so šle v Južno Korejo, ena pa na Švedsko. Slovenski namizni tenis sta na olimpijskih igrah do zdaj zastopala le naš najboljši namiznoteniški igralec Bojan Tokič in Polona Frelih. Prvi je v Pekingu (2008) in Londonu (2012) prišel do tretjega kroga turnirja , Frelihova je bila v Barceloni (1992) 33.

V Riu bo namiznoteniški turnir potekal od 6. do 17. avgusta, tekme za odličja bodo 10. in 11., ter 16. in 17. avgusta.

Nabor športov v Riu:

atletika, badminton, boks, dviganje uteži, gimnastika, golf, hokej na travi, jadranje, judo, kajak-kanu (slalom, šprint), kolesarstvo (bmx, gorsko, velodrom, cestno), konjeništvo, košarka, lokostrelstvo, moderni peteroboj, namizni tenis, nogomet, odbojka/odbojka na mivki, plavanje, ritmična gimnastika, rokoborba, rokomet, ragbi 7, sabljanje, sinhrono plavanje, skoki v vodo, streljanje, taekwondo, tenis, triatlon, vaterpolo, veslanje.

Ne spreglejte