Ko je žogica hitrejša od vlaka Eurostar, morajo imeti igralci bliskovite reflekse

Kratka zgodovina ...

Igri, v kateri se z loparjem udarja po značilni pernati žogici, je dal ime angleški vojvoda iz Beauforta iz grofije Glouchestershire. Na njegovem dvorcu z imenom Badminton je bila leta 1872 predstavljena igra, imenovana Poona, ki so jo iz Indije prinesli angleški oficirji. Izvor igre je nejasen, a zagotovo sega precej dlje v preteklost. V Indiji, na Japonskem, Kitajskem in drugih delih Azije je moč badmintonu podobnim igram slediti več tisočletij v zgodovino, po pernati žogici pa so udarjali tudi antični Grki, Inki in Azteki …

Prva pravila badmintona so leta 1877 spisali Angleži, ustanovili prvi klub, leta 1934 pa skupaj s Škotsko, Walesom, Kanado, Dansko, Francijo, Irsko, Nizozemsko in Novo Zelandijo ustanovili Mednarodno badmintonsko zvezo (Badminton World Federation).

Značilna pernata žogica …

Za šport je značilna pernata žogica. V polkrožno bazo iz plutovine (prekrito s tankim ovojem iz usnja, gume ali kakšnega drugega sintetičnega materiala), obsega od 2,6 do 2,8 centimetra, je zataknjenih šestnajst sedemcentimetrskih peres. Ker se žogice iz pravih peres hitro poškodujejo, rekreativci uporabljajo tudi cenejše, plastične žogice. Loparji so manjši in lažji kot pri tenisu.

Badminton se igra na 13,4 metra dolgem igrišču, ki ga razpolavlja meter in 55 centimetrov visoka mreža. Ker se lahko igra posamično ali v parih, so dimenzije igrišča različne. Širina igrišča je 5,18 metra za dvoboje posameznikov ter 6,1 metra za dvojice. Tisti, ki servira, mora žogico poslati v polje, ki ga označuje prva servisna linija, ki je 1,98 metra od mreže, ter zadnja linija igrišča. V igri dvojic je to polje manjše, zadnja linija je namreč premaknjena še za 76 centimetrov v igrišče.

… doseže prek 330 kilometrov na uro

Servis je drugačen kot v tenisu, žogico mora igralka ali igralec udariti od spodaj, z višine pod pasom, točkovni sistem pa je podoben tistemu pri namiznemu tenisu. V posamični igri se namreč igra na 21 točk ali več, če vodilni nima vsaj dveh točk prednosti. Igranje na razliko dveh točk se nadaljuje do 29. točke, po njej velja pravilo zlate točke. Zmaga torej tisti, ki prvi doseže 30. točko. Po zadnji prenovi pravil točke med dvobojem zbirata tako tisti, ki servira, kot tudi tisti, ki brani. Pred spremembo je kot nekoč v odbojki veljalo, da napaka pomeni predajo servisa, a brez takojšnje izgubljene točke.   

Žogica je kljub dodanemu perju izjemno hitra, brez tega pa bi bila preprosto neulovljiva. Ob silovitem udarcu dobi strašen pospešek, nato jo upočasni zračni upor. Obvladljiva je prav zaradi perja oziroma plastične krone. V najhitrejšem delu leta dosega rekordne hitrosti. Izmerili so že prek 330 kilometrov na uro, kar je hitreje kot hitri britansko-francoski vlak Eurostar, ki vozi med Parizom in Londonom in dosega hitrosti do 300 km/h. Za primerjavo, najhitrejše žogice pri skvošu presežejo hitrost 240 kilometrov na uro, pri tenisu "le" 220 kilometrov na uro.

Prevladujejo Azijci

Badminton zahteva bliskovite reflekse in izjemne motorične spretnosti. Je dinamičen in naporen šport, v katerem zadnja leta prevladujejo igralci iz Azije. Na olimpijskem turnirju je pet disciplin. Odličja podeljujejo v konkurenci posameznikov (ženske/moški), dvojica (ženske/moški) in mešanih parov.

V Riu se bodo tekmovanja v badmintonu začela 11. avgusta, obračuni za odličja pa bodo 16., 17., 18. 19. in 20. avgusta. Igra se po sistemu izločanja, napreduje boljši v treh igrah.