Pri 15 letih je slepo verjel, da je v nogometu vse idealno

Sportal To ni več naključje, pri Olimpiji diši po velikem nasledniku Bišćana

Ko je Olimpija v letošnjem zimskem prestopnem roku pošteno prevetrila zasedbo, je zmajevo gnezdo zapustil tudi Haris Kadrić. Njegovo slovo se ni obešalo na veliki zvon. Odšel je kot še eden izmed mladih igralcev, ki so veliko obetali, na koncu pa ostali brez tistega, kar so najbolj potrebovali. Večjega zaupanja trenerjev.

21-letni napadalec se ni dokazal. Minutaža je bila mizerna, konkurenca premočna, tako da je vse prevečkrat grel klop. Zato je jesenski del preživel na posoji v Kranju, pri Triglavu hitro ujel strelsko formo, a zaradi pandemije ostal brez večjega števila tekem.

Nekateri so mu svetovali, naj ne hodi v Kidričevo

V rdečem dresu Aluminija je dosegel dva zadetka. Oba proti Celju. Foto: Agencija DAMN V začetku leta 2021 se je odločil, da je napočil čas za spremembo. Zapustil je Olimpijo in se preselil na Štajersko. Odšel je k Aluminiju, ki mu v jesenskem delu ni šlo najbolje, saj je bil na lestvici boljši le od Gorice. "Iskreno povedano, so mi takrat nekateri svetovali, naj raje ne hodim k Aluminiju. Ko pa sem izvedel več o klubu, ko mi je trener Drobne predstavil projekt, v katerega še danes verjamem, sem vzljubil tukajšnjo zgodbo," se spominja začetkov v Kidričevem.

Ko je od bližje spoznal, česa vsega je sposoben trener Oskar Drobne, ga dobri rezultati Aluminija sploh niso presenetili. Slovenija se jim čudi, saj so Kidričani v zadnjih štirih tekmah ob izjemni gol razliki 3:0 osvojili kar deset točk in se povzpeli na osmo mesto, ki že zagotavlja obstanek. Ta je tudi prvi klubski cilj. "Razvili smo se, učvrstili obrambo. Ne ustvarjamo si še toliko priložnosti, kot bi si jih želeli, kar pa je razumljivo. Zdaj je primarnega pomena rezultat," se mladi Velenjčan opravičuje nogometnim sladokuscem, da je rezultat v tem delu sezone pomembnejši od všečnosti predstav.

Prišel bo trenutek, ko ne bo vse idealno

Aluminij je prejšnji teden doma remiziral z Mariborom (0:0), ki ga je takrat prvič vodil novi trener Simon Rožman. Foto: Agencija DAMN Aluminiju uspeva marsikaj. Mreža Luke Janžekovića je postala začarana za tekmece, soigralce. Ubranjena 11-metrovka proti Mariboru, ko je ustavil strel Marcosa Tavaresa, je dala vetra in kasneje je na pomoč priskočila še boginja fortune, saj so Celjani na zadnji tekmi kar trikrat zatresli okvir vrat.

"V nogometu se vse vrne. Kakor sem spremljal Aluminij jeseni, je imel veliko nesreče, zdaj se nam vrača. Zavedamo se, da ne bo vedno tako. Prišel bo tudi trenutek, ko ne bo vse idealno. Takrat se bomo morali izvleči iz težav," se zaveda, da bi lahko sezona prinesla tudi kakšen trenutek, ko se ne bo vse izteklo po željah šumarjev. "Zdaj smo osmi, a bi se bilo neumno sprostiti. Do konca je še sedem tekem, veliko se lahko še spremeni."

Strup za Celjane? Ne, to je le naključje.

Po zadnji zmagi v Celju, edini zadetek na torkovem srečanju je dosegel prav Kadrić, so šumari prehiteli branilce državnega naslova in jih spravili v hudo zagato. Ušli so jim za tri točke.

Zadetek Harisa Kadrića na zadnjem gostovanju v Celju:

Je naključje, da je nekdanji up Olimpije v tej sezoni za Aluminij dosegel dva zadetka, oba prav proti Celjanom, s tem pa poskrbel tudi za dve zmagi z 1:0? "To je bolj kot ne naključje, saj se trudim na prav vsaki tekmi," pojasnjuje, čeprav ne izključuje teorije, da je v podzavesti še vedno jezen na celjski klub, ker je v prejšnji sezoni preprečil Olimpiji naslov državnega naslova. Takrat so bili Celjani prvaki, zdaj pa so na ponižujočem devetem mestu. A težave Celja ga presenečajo, z njimi se noče ukvarjati.

"Imajo svoje probleme, mi pa se osredotočamo le nase. V nogometu se lahko čez noč zgodi marsikaj. Mogoče se lahko jutri kaj zgodi tudi nam. Takrat je pomembno, da se znaš v takšnih kriznih situacijah pravilno odzvati."

Plača mu ne zamuja

Razmišlja le o nedeljski tekmi s Sežančani, po tem dvoboju pa ga čaka poslastica, gostovanje pri vodilni Olimpiji. Foto: NK Aluminij Ko je začel spoznavati slovenski prvoligaški nogomet, je opazil, da se na Aluminij gleda drugače. "To pa zato, ker je to klub, ki ne prihaja iz velemesta." Ko je spoznal ljudi, ki se trudijo za klub, ko je spoznal način dela, je hitro spremenil mnenje. "Aluminij se lahko primerja z večino slovenskih prvoligašev. Marsikdaj zasledim, da se nas podcenjuje zaradi predsodkov, a se s tem ne obremenjujemo. To nas še dodatno podžge, saj jim skušamo dokazati, da so očitki neutemeljeni."

Vesel je in zadovoljen, da nosi dres Aluminija. Živi lepo, urejeno nogometno življenje. Osredotočen je le na igrišče, plača mu ne zamuja. "Vem da ni povsod tako, kar je še en razlog več, da se Aluminija ne bi smelo podcenjevati." Izredno zadovoljen je tudi s delom in odločnostjo trenerja. Drobne kot nekdanji napadalec poseduje bogato znanje. "Od njega dobivam več uporabnih napotkov kot od trenerjev, ki niso bili napadalci," je priznal in dodal, da se s tem ne rodiš, ampak moraš v doseganje zadetkov vložiti ogromno dela. Tako ne preseneča, da nogometaši Aluminija po treningu še ne zapuščajo zelenice, ampak vadijo zaključke in podobne stvari. "To preprosto potrebujemo."

Ljudje, ki ga poznajo, vedo, da ni zloben

Kadrić je letos zadel dvakrat v polno proti Celjanom. No, ko je 17. februarja debitiral v dresu Kidričanov, dosegel prvi gol za Aluminij in poskrbel za zmago z 1:0, so mu po tekmi po glavi rojile vse prej kot prijetne misli. Bil je jezen nase, razočaran, da si je privoščil tako primitiven izpad jeze. Na tekmi je prejel rdeči karton, povsem zasluženo, saj je ugriznil tekmeca Esterja Soklerja!

Ugriz Harisa Kadrića na dvoboju s Celjem:

Kazen disciplinskega sodnika je bila drakonska, moral je počivati na petih tekmah. S tem je njegova tiha želja, ki je sramežljivo utripala v njegovem srcu, saj se je želel dokazati selektorju mlade reprezentance Milenku Ačimoviću, dokončno splavala po vodi.

"Če bi mi kdo prej povedal, da se mi bo to zgodilo, bi mu rekel, da je to nesmisel. A v življenju očitno nikoli ne veš, kaj sledi. Iz slabih stvari se lahko na srečo veliko naučiš. To je bila zame huda lekcija, ki me bo spremljala do konca življenja. Zdaj je že za mano, z njo se nočem več obremenjevati," se nerad spominja ne le izključitve, ampak tudi tistih silnih tednov, ko ni mogel igrati. "Takrat sem se počutil zelo slabo, saj sem pustil na cedilu prijatelje, soigralce, klub."

Danes ga spremlja občutek, da ga sodniki zaradi tega ne pribijajo dodatno na križ, ampak obravnavajo z enakim kriterijem kot v preteklosti. Kot takrat, ko je nosil še dres Olimpije ali pa Triglava. "Nočem se obremenjevati s tem, kaj drugi mislijo o meni. Ljudje, ki so mi blizu, vedo, da nisem zloben. Nimam zlobnih namenov, a neke stvari se pač zgodijo," še danes ne razume, kako se je lahko takrat odzval tako nasilno in ugriznil tekmeca v ramo.

Nekaj dni je bil slovenski Suarez

Kariero Luisa Suareza je zaznamovalo kar nekaj izpadov z ugrizi tekmeca. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko Po tem dogodku, manjši nogometni aferi, ki je odmevala v prvoligaškem okolju, se ga je hitro oprijel nov vzdevek. Postal je slovenski Luis Suarez. Čeprav bi bil veliko raje "Urugvajec" zaradi kakovosti, ki jo premore v napadu in dosega ogromno zadetkov, so ga z napadalcem Atletica primerjali zaradi njegovih odmevnih izpadov, ko je grizel tekmece, njegovo početje pa so na njegovo žalost vedno ujele tudi televizijske kamere.

"Primerjavam s Suarezom se nisem mogel izogniti. Aktualno je bilo dan, dva, nato pa kmalu pozabljeno." Takrat si je Haris le delno oddahnil, sledilo je najhujše. Daljši prisilni premor. "Pri kazni me je najbolj bolelo to, da sem klub pustil na cedilu."

To je bil njegov najbolj temen madež v karieri. S Soklerjem, njegovo "žrtvijo", se o tem po incidentu nista pogovarjala, a Kadrić sporoča, da tega niti pod razno ni storil, ker bi do njega čutil kakšne zamere.

Soigralci pri Aluminiju ga spominjajo na zmago v Ljubljani

Po najboljših načrtih se mu ni izteklo niti pri Olimpiji. "To je bila zanimiva zgodba. V prejšnji sezoni smo se s fantastično ekipo, mešanico mlajših in izkušenih igralcev, borili za prvaka. Hoteli smo naslov vrniti v Ljubljano, na koncu pa žal ostali brez zmage na zadnji tekmi. Še danes se soigralci pri Aluminiju radi pošalijo z menoj, da so nam prav oni vzeli lovoriko, ker so nas takrat proti koncu sezone premagali v Stožicah."

Najljubši zadetek v karieri je dosegel v Ljudskem vrtu:

Pri Olimpiji mu ni bilo postlano z rožicami. Vsaj v članski konkurenci. "Seveda si želi vsak nogometaš igrati, po drugi strani pa ob tako močni konkurenci, Ante Vukušić je bil prvi strelec lige, nisem mogel pričakovati minut. Srečo sem bil prisiljen iskati drugje. Za mladega igralca je najslabše, če ne igraš."

Leta 2018 je postal najmlajši strelec Olimpije na mednarodnih tekmah v klubski zgodovini. Zadetka proti Crusaders se je veselil pri 18 letih, štirih mesecih in desetih dneh. Foto: Urban Urbanc/Sportida

Odločil se je za Kidričevo. "Včasih moraš pač narediti korak nazaj, da greš nato dva naprej. Lani sem šel v drugo ligo, bil zelo vesel, da sem lahko začel igrati. Želel sem dokazati, da nisem le nek talent, ki je prišel v Olimpijo in bo enostavno propadel. Trudil sem se popraviti vtis."

S Stankovićem je v odličnih odnosih

Goran Stanković je v preteklosti vodil mladince Olimpije in z njimi osvojil prvo mesto v Sloveniji. Foto: Vid Ponikvar Olimpiji bi privoščil naslov prvaka. Gorana Stankovića odlično pozna, saj je bil njegov trener že pri mladincih Olimpije. "Vesel sem, da prihaja pri Olimpiji v ospredje vedno več slovenskih mladih fantov. Privoščim jim, da se dokažejo, čeprav sam nisem naredil tega, kar sem si želel," je oboževal obdobje, ko je kot mladinec sodeloval s Stankovićem. Z njim je še danes v odličnih odnosih. "Je eden izmed trenerjev, ki so mi največ pomagali v karieri," je pohvalil stratega iz Ljubljane.

Na zadnji tekmi v Kidričevem, bilo je pred dvema mesecema, sta tudi malce poklepetala. Prihodnji teden bo drugače, saj se bosta spopadla za točke. Takrat se bo Kadrić vrnil v Stožice, a v dresu Aluminija.

Ne mudi se mu v tujino

O tujini pravi, da še ne razmišlja. "Življenje te pripelje v različne situacije. Iskreno povedano, sem pri 15 letih slepo verjel, da je v nogometu vse idealno. V bistvu pa nikoli ne veš, kam te bo poneslo. Zdaj sem osredotočen na sedanjost, s tujino si še ne belim glave. Ne mudi se mi nikakor, mlad sem še. K Aluminiju sem prišel iz Olimpije, ene najboljših ekip v Sloveniji, z razlogom, da bom igral. Vesel sem, da mi Aluminij to nudi. Tega si želim tudi v prihodnje."

Še danes je hvaležen trenerju Damjanu Gajserju, ki ga je vodil pri Triglavu in mu pomagal z nasveti. "Takrat sem se začel vračati v življenje in igral dobro," se spominja obdobja, ko je v 2. SNL zaigral na štirih tekmah in se podpisal pod tri zadetke. Foto: Grega Valančič/Sportida

Pri 21 letih se niti približno ne doživlja za popolno razvitega igralca. Ogromno lahko še pridobi skozi igralne minute. "Veliko bo odvisno od mene, a če bo tako tudi naprej, ne vidim razloga za menjavo," ne bi imel nič proti, če bi Kidričani obstali med najboljšimi, da bi tudi v prihodnji sezoni nosil dres Aluminija.

Sportal Olimpija ušla na +7, Gorica še upa #video