Petek, 25. 12. 2020, 4.00
3 leta, 4 mesece
Amel Mujčinović
Noro leto za legendo Celja, ki je ostal brez službe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,27
3
Amel Mujčinović je v celjskem klubu branil v 1. SNL na več kot 300 tekmah.
Za Amelom Mujčinovićem, legendo NK Celje, je zelo posebno leto. Postreglo je tako z veseljem kot tudi žalostjo, končalo pa z razočaranjem, a tudi zavedanjem, kako nepredvidljiv je svet nogometa. Spomladi je izgubil očeta, nato mu je Jasmin Handanović ''izmaknil'' rekord 1. SNL, poleti se je kot otrok veselil največjega športnega uspeha, naslova državnih prvakov, tik pred novoletnimi prazniki pa je izvedel, da mora zapustiti klub, ki ga nosi v srcu.
Celjani so jesenski del končali z domačim porazom proti Muri (1:3). Bilo je mučno, branilci državnega naslova so spet razočarali navijače. "Bilo je hudo. Bolelo nas je zaradi poraza, naslednji dan pa je potekal sestanek, na katerem sem izvedel, da nisem več sestavni del kluba. Ni bilo enostavno," se sestanka z vodstvom kluba, po katerem se je poslovil od ljubljenega kluba, spominja Amel Mujčinović.
Prizadel ga je način, kako je bilo to izpeljano
Celjanom se je v jesenskem delu večkrat zalomilo. Prezimili bodo na sedmem mestu.
Ko je v začetku tedna izvedel, da ne bo več sodeloval s klubom, s katerim je povezan kar 22 let, mu ni bilo vseeno. Le kako bi mu bilo, ko pa je vedno dal klubu vse, kar je bilo v njegovi moči, da mu pomaga. Zanj je v prvi ligi zbral več kot 300 nastopov. Spada med klubske ikone, klubu je ostal zvest v dobrem in slabem, ko pa je pospravil nogometne čevlje v kot, je hitro prestopil v trenerske vode in bedel nad razvojem čuvajev mreže.
Dobra duša slačilnice NK Celje doživlja rumeno-modre kot drugi dom, zato se je stežka poslovil od projekta, ki mu je namenil skoraj polovico svojega življenja. A ko se je od branilcev državnega naslova poslovil glavni trener Dušan Kosić, je to pomenilo, da z njim zapuščata strokovno vodstvo tudi pomočnik Jasmin Jerić in trener vratarjev, njegova malenkost.
"Lagal bi, če bi rekel, da mi je bilo vseeno. Najbolj me je prizadel način, kako je bilo to izpeljano. A to je pač nogomet. Noben ni večen, tudi sam nisem. Ni mi vseeno, a življenje gre naprej, Celje pa je bilo in bo še ostalo del mene. Del mojega življenja. Želim mu vse najlepše v prihodnosti," nam je sporočil priljubljeni Mujke, ki smo ga zmotili v Banovićih, rojstnem mestu v Bosni in Hercegovini. Tam bo preživel novoletne praznike, nato pa se bo vrnil v Slovenijo.
O Kosiću le najlepše besede
V prejšnji sezoni je užival, ko je sodeloval z Dušanom Kosićem in Robertom Korenom.
Za zdaj še ne ve, kaj bo opravljal v prihodnje, je pa prepričan, da zaradi strasti do nogometa, ki jo ima, še ni rekel zadnje. "Vzel si bom malce časa za razmislek, zagotovo pa bom ostal v nogometu. Trenersko delo me zelo veseli" sporoča nekdanji reprezentančni vratar Bosne in Hercegovine.
Žal mu je tudi za usodo stanovskega kolega Dušana Kosića, ki je le pet mesecev po tem, ko je Celjane popeljal na vrh, ostal brez službe v tretjem največjem slovenskem mestu. "Kruto, res. Na žalost je pač tako. Z Dušanom sva v tej zgodbi sodelovala najdlje, od samega začetka. O njem lahko povem le najlepše besede. Izjemno sva sodelovala. Kot trener vratarjev bi si samo želel, če bi imel lahko z naslednjim šefom takšen odnos," se je zahvalil Ljubljančanu za zgledno sodelovanje. Morda bi lahko v prihodnosti ponovno združila moči, kdo ve. Zdaj sta oba na nogometni borzi dela. "Nikoli ne veš, kaj bo prineslo jutro. Moja glava je še kar vroča, tako da bom še malce premislil. Predolgo pa tudi ne smem premišljevati, saj gre življenje naprej. Kmalu se želim spet posvetiti delu na igrišču," ne skriva želje.
Šeliga je pravi izbor Celjanov
Aleksander Šeliga je nazadnje sodeloval z Lendavčani.
Novi trener vratarjev NK Celje je Aleksander Šeliga. Znano ime slovenskega nogometa, tudi nekdanji udeleženec SP 2010 v Južni Afriki, ki je v karieri v Celju sodeloval tudi z Mujčinovićem.
"S Sandijem sva preživela skupaj veliko let. Imava zelo dober prijateljski odnos. Dobil je svojo priložnost, sprejel izziv. Želim mu veliko sreče. Celje je bilo vedno njegov klub, tako kot tudi moj. Prepričan sem, da je Sandi pravi mož za položaj trenerja vratarjev," je pohvalil nekdanjega vratarja Celja, ki je nazadnje deloval kot trener vratarjev pri drugoligašu Nafti in se z njim uvrstil v finale pokala.
"Vse je potekalo neverjetno hitro. Zapuščam izjemno urejen klub, prihajam pa v klub državnih prvakov. Zadovoljen sem. Komaj čakam, da začnem delati," je po tem, ko je celjski klub potrdil njegov prihod, povedal 40-letni Štorovčan.
Bil je neizmerno srečen
V Slovenijo je prišel leta 1995, nato pa v Celju s krajšim premorom, ko je tri leta preživel v Rusiji (Anži) in Muri, preživel 22 sezon. V njih je doživljal zmage in poraze, vzpone in padce, a najlepše je sledilo letos, ko je v nenavadni sezoni, zaznamovani z izbruhom koronavirusa, Celje postalo državni prvak.
S Celjani (drugi z leve), s katerimi sodeluje že več kot 20 let, je vendarle dočakal naslov državnega naslova.
"To je bil vrhunec moje športne kariere. Na naslov sem čakal tako dolgo in ga vendarle dočakal. Ne kot igralec, ampak kot trener, a mi je le uspelo," je poleti, ko je Celje končal prvoligaški maraton pred Mariborom in Olimpijo, izkušal neverjetno radost.
Po zadnjem sodniškem žvižgu na tekmi z Olimpijo (2:2) je stekel v objem igralcev.
"Bil sem neizmerno srečen. Po glavi mi je rojilo milijon stvari, takoj sem se pomešal med igralce in slavil naslov. Je pa treba priznati, kako imamo trenerji svoj delež pri naslovu, daleč največje usluge pa pripadajo igralcem. Pa tudi upravi, ki je omogočila izredne pogoje. Da smo lahko delali v miru. To je bilo nekaj norega, naslov smo si zaslužili," se bo vse življenje rad spominjal prizorov po tekmi zadnjega kroga, v kateri so Celjani remizirali proti Olimpiji (2:2) in se po zlata vredni točki polastili prvega državnega naslova.
Premalo časa, da bi se resetirali
Mitja Lotrič se je vpisal v zgodovino kot kapetan celjskega kluba, ki je osvojil prvi naslov državnega prvaka.
V sezono 2020/21 so Celjani krenili kot branilci naslova, čakale so jih tudi obveznosti v kvalifikacijah za ligo prvakov, a rumeno-modrim ni šlo vse po načrtih. Kmalu se je izkazalo, da je odhod udarnega dvojca, sestavljala sta ga najboljša strelca in asistenca Dario Vizinger ter Mitja Lotrič, predstavljal nenadomestljiv udarec.
"Sodelovala sta pri 80 odstotkov vseh zadetkov. Seveda se bo to poznalo. Čeprav so namesto njiju prišli dobri igralci, se nam je odsotnost tako dobrega dvojca zagotovo poznala. Imeli smo tudi premalo časa, da se resetiramo. Evropa je prišla takoj po koncu šampionske sezone, niti ni bilo časa, da bi se spočili. Proti koncu jeseni je že delovalo bolje. Prepričan sem, da se bo ekipa spomladi dvignila. Ta premor bo prišel fantom še kako prav," ne dvomi o kakovosti ekipe in je prepričan, da bo do konca sezone pridobila na lestvici kar nekaj mest. "Treba je le pustiti igralcem, da delajo v miru in izvlečejo maksimum. Če bo to dovolj za Evropo, bo krasno, če pa ne, pa se iz tega ne sme delati velike tragedije. Res je, zaostanek za tekmeci je dokaj velik, a ni nedosegljiv, saj je liga zelo izenačena."
Handanoviću želi, da še izboljša rekord
Jasmin Handanović, ki bo čez dva meseca dopolnil 43 let, še ni rekel zadnje v 1. SNL!
Malce pred tem, ko so Celjani senzacionalno osvojili krstni naslov prvaka, je ostal Amel Mujčinović brez rekorda. Dolga leta je veljal za najstarejšega igralca, ki je vknjižil nastop na slovenskem prvenstvu. Ko je zadnjič stal med celjskima vratnicama, je bil star 41 let, 9 mesecev in 29 dni. Letos je njegov rekord popravil Jasmin Handanović, a to zelo pogosto nasmejanega sogovornika ni prav nič zmotilo.
"To je bilo za pričakovati. Jasko si zasluži ta rekord. Je vrhunski profesionalec, človek na mestu, tako da sem mu iz srca čestital. Nimam prav nobene slabe vesti. Jaskotu bi želel, da rekord še popravi," ne izključuje možnosti, da bi izkušeni vratar Maribora, ki v tej sezoni še ni dobil priložnosti, ampak spremlja na delu Ažbeta Juga, še kdaj stopil na vrata vijolic.
"Nikoli ne veš. Podobno je bilo z menoj. Več let sem razmišljal o tem, da bi se poslovil, a so me v klubu prosili, če bi jim šel na roko. Finančna situacija ni bila banja, a smo se zmenili. Nato sem bil vzporedno vratar in trener vratarjev. Imel sem dvojno funkcijo. To ni bila nobena težava, pomembno mi je bilo le, da sem pomagal Celju."
Rozman si je vse zaslužil s svojim delom
Uspehe je doživljal tudi kot trener vratarjev. Pod njegovim vodstvom sta delovala tudi vratarja, ki sta se pozneje dokopala do članske reprezentance. To sta bila Matic Kotnik in zdajšnji vratar Matjaž Rozman.
Matjaž Rozman je prejel priznanje za najboljšega vratarja prejšnje sezone Prve lige Telekom Slovenije.
"Rozi (vzdevek Matjaža Rozmana, op. p.) si je vse, kar je naredil, zaslužil s svojim delom. Zasluženo je prišel do reprezentance, saj je bil najboljši vratar prvenstva. Sebi ne pripisujem preveč zaslug, njegova je bila zadnja. Lahko sem mu le malce pomagal z izkušnjami," ostaja skromen 47-letni Mujčinović, ki si želi, da bi se njegov donedavni izbranec približal njegovemu podvigu. Ter podvigom Jasmina Handanovića. "Rozi je velik profesionalec, tako da ne dvomim, da bo branil še dolgo," je prepričan, da je pred Štajercem, ki bo 3. januarja dopolnil 34 let, še dolga kariera.
3