Tadej Pogačar
Sobota, 24. 7. 2021, 12.43
2 leti, 9 mesecev
BRONASTI JUNAK
Tadej Pogačar sporoča: Slovenci, odprl sem vrata!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,71
12
"Olimpijske igre so imele v očeh moje družine vedno velik pomen. Ta kolajna ima zato velikansko težo. Priznam pa, da se je še ne zavedam," pravi Tadej Pogačar, ki je po drugi zaporedni zmagi na Touru slovenske nastope na olimpijskih igrah v Tokiu odprl z bronasto kolajno na cestni dirki.
"Ali obstaja morda še kakšno vprašanje, na katero v zadnjih dveh urah niste odgovorili?" smo vprašali prvega slovenskega junaka OI 2020 Tadeja Pogačarja, ko je s težko bronasto kolajno, za katero je ocenil, da tehta vsaj pol kilograma, a ima neprecenljivo vrednost, ob koncu območja, v katerem športniki odgovarjajo na novinarska vprašanja, pristopil do slovenske novinarske odprave. "Ne vem. Po drugi strani pa mi vsi zastavljajo ena in ista vprašanja," se je nasmehnil vidno utrujeni 22-letnik, ki je manj kot teden po drugi zaporedni zmagi na Dirki po Franciji kot prvi Slovenec prišel do olimpijske kolajne v kolesarstvu.
"Lepa je, bronasta, čeprav so druge barve še lepše," se je nasmehnil, a brez odlašanja priznal, da sta bila Richard Carapaz in Wout van Aert tokrat pač premočna. Prvi v zadnjem pobegu, v katerem si je prikolesaril debelo minuto prednosti, drugi pa v šprintu za srebro. "Carapaz je zasluženo prvi. Osebno sem sicer upal, da bo zmagal Brandon McNulty, s katerim sta se podala proti cilju. Toda zadnjih 25 kilometrov je bil Richard premočan. Van Aert, s katerim sva si v zadnjih kilometrih veliko pomagala, pa je mojster v šprintu. Jaz pa … Dal sem svoj maksimum. Storil sem, kar je bilo v moji moči, zato sem, več kot presrečen. Tekma sicer ni bila popolna, a dvomim, da bi se lahko odvilo drugače," je dejal.
Med najbolj pogostimi vprašanji na ciljni ravnini dirkališča z mogočnimi tribunami je bila seveda prošnja za pogled na kar šesturno tekmo, ki se je končala pod v oblake zavito goro Fudži. "Olimpijska dirka je nekaj posebnega, povsem drugačna je od preostalih. Vesel sem, da se je izšlo za bronasto odličje. Zanj se moram zahvaliti tudi svojim reprezentančnim sotekmovalcem," ekipe, v kateri sta se s podrejanjem najboljšemu izkazala predvsem Jan Polanc (43.) in Jan Tratnik (67.), medtem ko pa je Primož Roglič (28.) poskušal tudi sam ohranjati stik z najboljšimi, a mu noge in hrbet tega niso dovoljevali, ni pozabil pohvaliti Pogi.
Ko smo ga vprašali, ali sta zdaj dokončno popustila osredotočenost in adrenalin, ki ju je na visoki ravni držal skozi celoten Tour in podaljšal do Tokia, je odkimal. Dan, ki se je zanj začel ob 5.30 (z nami je govoril ob 19.00) je bil pač predolg, v glavi pa se je še vrtel film dirke. "Ko bom sedel na letalu in bom zaprl oči, bo 'padlo dol vse'. Takrat bom tudi dojel, kaj mi je uspelo doseči. Želim si domov. Želim si počitka," je dejal bronasti junak, ki bi moral sicer Japonsko zapustiti že nekaj ur po tekmi, a bo najbrž ostal še en dan.
Pogačar, ki je priznal, da se je med dirko znašel tudi v kriznih trenutkih, a je stavil na srčnost, je z bronom že poskrbel, da se bo slovenska reprezentanca tudi z osmih olimpijskih iger po osamosvojitvi vrnila s kolajno. Za nameček že na prvi tekmovalni dan, kar je za Slovenijo prvič v zgodovini. "Upam, da sem preostalim slovenskim športnikom odprl vrata. Vem, da so tudi preostali športniki dobro pripravljeni. Upam, da bomo pobrali čim več medalj. Vse se da," je zaključil v slogu prekmurskega umetnika Vlada Kreslina.
12