Sreda, 12. 9. 2018, 4.00
1 leto, 2 meseca
Intervju s slovenskim trenerjem Bogdanom Kotnikom
Drzna napoved slovenskega strokovnjaka: Ne bi bil presenečen, če bi se to zgodilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,52
1
Bogdan Kotnik ima občutek, da je spet napočil čas, da odbojkarji spet dvignejo na noge celotno Slovenijo.
Pred nami je spektakel v odbojki, ki ga bosta do konca meseca septembra gostili Italija in Bolgarija. Prvič bo med svetovno odbojkarsko elito nastopala tudi Slovenija, ki bo na 19. svetovnem odbojkarskem prvenstvu tudi edina debitantka. Pred začetkom nastopov Slovenije, ki bo danes ob 17. uri proti Dominikanski republiki, smo se pogovarjali z nekdanjim reprezentantom in zdaj uspešnim trenerjem Bogdanom Kotnikom. Korošec je velik optimist, pričakuje, da bodo odbojkarji spet poskrbeli, da bo Slovenija dihala kot eno.
Kotnik je bil tudi sam zelo uspešen odbojkar in bil svoj čas zelo pomemben člen tudi slovenske reprezentance. Z njo je nastopil tudi na tistem prvem velikem tekmovanju v Ostravi 2001 in soigralci pokazal, da se lahko na velikem odru predstavlja tudi mala Slovenija.
Kariero je po drugi operaciji ramena končal leta 2005 in se takoj posvetil trenerski karieri. Začel je z mladimi selekcijami. S starejšimi dečki Fužinarja je postal državni prvak. Takrat je za Fužinar igral tudi Tine Urnaut, o katerem ima še danes najboljše mnenje. Nato se je preselil v Novo mesto na klop ženske ekipe TPV in ga popeljal do državnega in pokalnega naslova podprvakinj.
Kasneje je vodil tudi enega najbolj uspešnih slovenskih klubov Calcit volleyball. V sezoni 2012/2013 je prevzel vodenje avstrijskega kluba Posojilnico Dob. Prvič v zgodovini kluba so pod njegovim vodstvom osvojili naslov avstrijskega državnega prvaka in se s tem uvrstili v elitno ligo prvakov.
V letu 2014/2015 je vodil ekipo ACH Volley ter z njimi postal državni prvak Slovenije. V pretekli sezoni je na klopi poljskega Gdanska prvič kot pomočnik trenerja pomagal Andrei Anastasiju in osvojil pokalni naslov, v državnem prvenstvu pa je zasedel tretje mesto.
Slovensko odbojkarsko reprezentanco čaka krstni nastop na svetovnem prvenstvu. Kakšna so pričakovanja?
Kljub nihanjem na pripravljalnih tekmah je 40-letni Korošec prepričan, da bodo fantje pravi, ko bo šlo zares.
Sistem tekmovanja je povsem drugačen kot na evropskem prvenstvu, a na to se ne smemo ozirati, saj bo prav za vse enak. Pred nami je veliko število tekem, kar je priložnost, da svetu pokažemo vse, kar znamo.
Slovenska ekipa in igralci so v tujini zelo cenjeni, z malce sreče bi res lahko posegli zelo visoko. Mogoče celo med prve štiri. Če pokažemo vse znanje, ki ga imamo, in če bomo imeli malce sreče, zame to ne bi bilo presenečenje.
To pomeni, da Slovenijo vidite kot kandidatko za osvojitev odličja?
Po vseh informacijah, ki jih imam, kakšne so bile priprave in ko pogledam na seznam igralcev, zame to ne bo senzacija. Tukaj je tudi vrhunsko strokovno vodstvo. Imajo vse, kar potrebujejo za velik rezultat. Sam z velikim optimizmom pričakujem to svetovno prvenstvo.
Krstni nastop na svetovnem prvenstvu ekipi ne bo pustil posledic. V mislih imam predvsem psihološke dejavnike: tremo, nervozo, preveliko željo …
Fantje že toliko časa igrajo v močnih ligah, tako so izkušeni, da jim teža tekmovanja ne bi smela priti do živega. Prepričan sem, da jim ne bo in da ni bojazni, da bi Sloveniji psihološka priprava preprečila, da ne pokažejo vsega, kar znajo.
Če bodo igrali tako kot tistega pravljičnega leta 2015, ko so osvojili srebrno medaljo, ko so res dihali kot eno, ko so grizli iz točke v točko, res verjamem, da bomo spet priča velikemu rezultatu.
Zadnji turnir v Stožicah pred odhodom v Firence je pokazal veliko dobrega, a tudi nekaj pomanjkljivosti, ki jih bodo morali Slovenci še popraviti.
Turnir je bil organiziran v pravem času. Mislim, da ni treba nič skrbeti. Fantje in vodstvo so videli, kaj bo treba še popraviti, to je lahko pred takim velikim turnirjem ključno.
Jani Kovačič v Kotnikov očeh spada med najboljše štiri libere na svetu.
Če so imeli v preteklih letih v slovenskem taboru veliko težav s poškodbami, so tokrat v kadru vsi najboljši. Tudi to je podatek, ki ni zanemarljiv.
Kot sem rekel, res je vse tako, kot mora biti. Pride trenutek, ko reprezentanci mora uspeti, mislim, da je napočil trenutek za Slovenijo. Ne bi bil presenečen, če bi se Slovenci v domovino vrnili s kovino okoli vratu.
Resnično verjamem v to ekipo. Popolna je, nima šibke točke, tukaj je tudi Jan Kovačič. Na libera se velikokrat pozabi, a Jani po mojem mnenju spada med najboljše štiri proste igralce na svetu. Res je miren in opravi svoj posel, kot se od tega igralnega položaja pričakuje.
Malce skrbijo črne minute v nizih, ko slovenski odbojkarji skoraj nehajo igrati in nasprotniku dovolijo, da doseže več zaporednih točk. Res je, da je šlo v Stožicah le za pripravljalne tekme, a to se lahko zgodi tudi na tekmi. Malo verjetno je, da se ne bi, kajne?
Pomembna sta dva vidika. Prijateljske tekme so nekaj drugega, tudi osredotočenost ni taka kot na pravih tekmah. Ne reče se jim kar tako pripravljalne tekme. Po drugi strani pa menim, da so te napake na takih tekmah lahko tudi pozitivne, saj šele po tem vidiš, kaj ti še manjka, kaj moraš izboljšati in na kaj moraš biti še bolj pozoren.
Dobro je zmagati tudi na prijateljskih tekmah, a bolj pomembno je, da si pravi, ko gre zares. Na napakah se učimo vsi, tisti najboljši se tudi naučijo, iz poraza potegnejo pozitivne stvari.
"Po balkansko znamo biti razigrani in predrzni kot tudi delavni in pridni," pravi Kotnik. In to je tista kombinacija, ki kljub majhnosti in majhnega bazena igralcev vodi do najvišjih mest.
Kapetan Tine Urnaut je po porazu proti ZDA dejal, da so Američani ekipa, ki igra konstantno, ne dela začetniških napak, ki se venomer pojavljajo pri Sloveniji. Opozoril je na število težkih tekem, ki Sloveniji manjkajo, se strinjate?
Mogoče. A gre za miselnost, za Američane vsi vemo, da so rojeni zmagovalci. Ko gre zares, so vedno pravi, ne glede na vrsto športa. Pri nas pa menim, imamo skupek balkanske in tudi bolj severne miselnosti.
Po balkansko znamo biti razigrani in predrzni kot tudi delavni in pridni. Srbi na pripravljalnih tekmah nikoli ne pokažejo vsega, Nemci pa so na primer kot stroj, kjer je vse popredalčkano. Oboje je zelo cenjeno, Slovenci pa smo, mislim, kombinacija obojega.
Te majhne napake so zdaj res prisotne, a ko bo šlo zares, verjamem, da jih ne bo oziroma jih bo tako malo, da ne bo preveč vplivalo na potek tekme.
Slovenski selektor Slobodan Kovač je po zadnji tekmi javno omenil izkušena Dejana Vinčića in Mitjo Gasparinija, češ, da ne ve, kaj se je na tekmi proti ZDA zgodilo z njima. Kako bi komentirali to izjavo?
Slovenski selektor po porazu proti ZDA malce okrcal Vinčića (na sliki) in Gasparinija.
Dejstvo je, da tak intervju tako izkušenih in zrelih igralcev, kot sta Vinčić in Gasparini, ne bo vrgel iz tira, saj natanko vesta, zakaj sta tukaj in kaj zmoreta.
Vem, da selektor ni mislil nič slabega. Tako Dejan kot Mitja bosta dala na svetovnem prvenstvu vse od sebe in pokazala, kako vrhunska sta.
Slovenija se bo v skupini A za napredovanje v drugi del tekmovanja merila z Italijo, Argentino, Belgijo, Japonsko in Dominikansko republiko. Kje jo vidite v skupinskem delu?
Šlo bo takole. Argentina, Slovenija in Italija. Domačine bi dal na tretje mesto, čeprav igrajo pred domačimi gledalci. Vsaj kar zadeva naše fante, to ne bo težava, saj bodo tudi sami imeli bučno podporo s tribun, to nanje ne bo vplivalo.
Menim, da Slovenci še bolj igrajo, ko se navija proti njim, to so dokazali tudi na zadnjem evropskem prvenstvu, ko so Slovenci premagali Poljake. Slovenci znamo vzeti velike skalpe, ne vem, zakaj ne bi Italije premagali sredi Italije.
Pozabili ste omeniti Belgijce, ki jih po novem vodi še v pretekli sezoni vaš sodelavec pri Gdansku, legendarni Italijan Andrea Anastasi. Sploh pod takim vodstvom jih ne bi bilo dobro prehitro odpisati.
Andrea Anastasi in Kotnik sta v minulu sezoni z Gdanskom osvojila poljski pokal.
Belgija me spominja na ekipo, kot je bila Slovenija, ko je osvojila srebrno odličje. Gre za ekipo, ki lahko preseneti vsakega, če jo vodi prava oseba. Če jo vodi oseba, katere beseda velja, kot je na primer pri nas pod Andreo Gianijem.
No, in ravno Anastasi je trener, ki zna v pravem trenutku prepričati igralce in ekipo, da zmorejo in znajo. Kot sem rekel, lahko premagajo vsakega, zato bi v morebitnih sklepnih bojih bil lahko zelo nevaren. Belgija že prej ni bila slaba, pod Anastasijem pa zna narediti še korak naprej.
Glede na to, da dobro poznate tako slovensko izbrano vrsto kot tudi Anastasijevo delo: vas je kdo poklical v zvezi s tem in želel kakšno informacijo?
Ne, res me ni nihče. A tudi če bi me, ne bi želel govoriti o tem, saj sem sam Slovenec, po drugi strani pa je Andrea moj prijatelj. Ne bi želel govoriti ničesar o Sloveniji, enako velja za Anastasija. Zdi se mi prav, da je tako, kot je. Tem vprašanjem bi se zagotovo izognil.
Vse, kar lahko rečem, je, da je Anastasi res izjemen motivator in da lahko iz vsakega posameznika izvleče res tisto najboljše. To je njegova velika odlika, ki se je ne sme podcenjevati. Vem, da bo Belgija trd oreh, a v to ne želim verjeti, saj je Slovenija le Slovenija.
Turnir bo res dolg in naporen. Slovenija bo potrebovala prav vse igralce. A to je najbrž lažje reči kot storiti. Sploh Urnauta si selektorji ne upajo posesti na klop. In to z razlogom.
Urnaut je vrhunski igralec, ki drži sprejem, nato pa je pomemben tudi v napadu. Je steber te reprezentance. Še najboljši je pri tistih težkih žogah, ki jih lahko sklene le on. Ima največ različnih rešitev v napadu. Res gre za izjemnega igralca, ki se vsak dan česa domisli in me vedno bolj navdušuje. Če bi moral na list napisati vse elemente, ki jih mora imeti popolni odbojkar, bi napisal le dve besedi, Tine Urnaut.
Če se vrnem k vprašanju. Tudi če bi bil sam selektor, bi ga zelo težko vzel, vse druge prej kot njega. A če bo ekipa vodila s 16:10, bi se splačalo poslati na počitek tudi njega. Priložnosti ne bo veliko, ob tem pa treba vedeti, da slabih ekip ni, vsako taktiziranje se ti lahko hitro maščuje.
Selektor Kovač bo zagotovo tiste najpomembnejše tekme začel v postavi Urnaut, Čebulj, Pajenk, Kozamernik, Vinčić, Gasparini in Kovačič. Je tudi po vašem mnenju to najboljša postava?
Rekel bom: verjetno bi tudi sam začel tako, a zame je prva postava Slovenije vseh 14 igralcev. Prav vsak bo moral dati svoj delež, če želimo narediti kaj več. Je pa res, da je najprej omenjenih sedem tistih najbolj izkušenih, ki so najverjetneje v ključnih trenutkih sposobni dati največ.
Sicer pa je tukaj še Alen Šket, tudi Gregor Ropret je odlično podajal, Sašo Štalekar lahko pripomore s svojo višino in tako naprej.
Dejali ste, da je bil Giani taka osebnost, da so mu igralci brezpogojno verjeli. Enako ste dejali, da velja za Anastasija. Kaj pa menite o Kovaču?
Bogdan meni, da je Kovač podoben kaliber kot je bil Giani in da ni velikih razlik. Oba sta pravi vodji, pravi.
Bolj pomembno od tistega, kaj se pove, je, kdo to pove. Giani je tak primer. Vse, kar jim je povedal, so igralci vzeli za sveto in v besede verjeli. O ničemer ne dvomiš in samo narediš.
Kovač je po mojem mnenju precej podoben, kar zadeva to. Ima olimpijsko odličje, dvakrat zapored je osvojil turško prvenstvo … Vsekakor njegovo delo ni tako vidno, ker je prišel takoj za Gianijem. Je pa vsekakor tudi Kovač tudi vodja in zmagovalec. Kot sem že rekel prej, verjamem v to reprezentanco kot tudi v strokovni štab.
Da imate prav, je dokaz tudi nogometna reprezentanca, ki ji pod novim selektorjem Tomažem Kavčičem ne gre in gre.
V učbenikih piše, da je trener subjekt, za katerega se domneva, da ve, zna in zmore. Za nogomet ne vem, a najbrž je podobno kot v drugih športih. Igralci morajo verjeti v trenerja. To je najbolj pomembno.
Giani je res izstopal ravno zaradi tega, ker so mu fantje res verjeli in mu brezpogojno zaupali. Kako tudi ne bi takemu imenu svetovne odbojke, ki ima toliko izkušenj. Že Luka Slabe, Gianijev predhodnik, je poskrbel za velik napredek slovenske moške reprezentančne odbojke, Giani pa je potem postavil piko na i.
Na Poljskem preteklo leto so me veš čas trepljali po rami in mi govorili, da ne morejo verjeti, kako lahko tako majhna država dosega take uspehe. Slovenska stroka je zelo spoštovana, prav tako tudi igralci, a vseeno jim ni jasno, kako je mogoče, da je taka država zlata v košarki, srebrna v odbojki in bronasta v rokometu.
"Na Poljskem preteklo leto so me veš čas trepljali po rami in mi govorili, da ne morejo verjeti, kako lahko tako majhna država dosega take uspehe. Slovenska stroka je zelo spoštovana, prav tako tudi igralci, a vseeno jim ni jasno, kako je mogoče, da je taka država zlata v košarki, srebrna v odbojki in bronasta v rokometu."
Kdo je za vas prvi favorit? Vsi omenjajo Rusijo.
Tudi zame je prvi favorit. Rusi imajo vse, prevladujejo v vseh elementih, res bodo velika ovira prav za vse reprezentance. Sam napovedujem prva tri mesta tako: Rusija, Brazilija in Slovenija, četrti pa bodo Srbi. S Srbijo se bomo udarili za bron, Rusi in Brazilci pa se bodo za zlato.
1