NK Maribor
NK Olimpija
Petek, 8. 5. 2026, 14.15
1 mesec
Zoran Pavlović o večnem derbiju v Mariboru
Zoran Pavlović brez dlake na jeziku: To je sramota za slovenski nogomet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,52
Zoran Pavlović je tako pred 25 leti proslavljal enega največjih uspehov slovenskega nogometa, ko je Slovenija v dodatnih kvalifikacijah za SP 2002 izločila Romunijo in se uvrstila na največje tekmovanje.
Pred sobotnim večnim derbijem 1. SNL v Ljudskem vrtu smo kramljali z nekdanjim slovenskim reprezentantom Zoranom Pavlovićem. V preteklosti je nosil dres obeh slovenskih klubskih velikanov, tako Maribora kot tudi Olimpije, njegovo srce pa so bistveno bolj omrežile vijolice. Zato mu še zdaleč ni vseeno za usodo Maribora, ki bi lahko prvič po letu 2008 ostal brez Evrope. Vijolicam se je to nazadnje zgodilo ravno takrat, ko je njihove barve zastopal tudi Pavlović. Brez dlake na jeziku je spregovoril o težavah Maribora, hkrati pa napovedal, da bo, ko bo za to napočil čas, razkril tudi nečedne dejavnosti, ki se dogajajo pri "njegovem" Rudarju iz Velenja.
Večni derbi predstavlja nesporni vrhunec slovenskega klubskega nogometa. V soboto pa bo v Ljudskem vrtu vendarle prisotna nenavadna energija, ki je nogometaši Maribora in Olimpije na takšnih spektaklih po navadi ne čutijo. Tako vijolicam kot tudi zmajem namreč zaradi slabših rezultatov grozi najmanj enoletna odsotnost iz Evrope, kar bi bil lahko velik udarec za kluba, ki sta vajena evropskih izzivov in dokazovanja med (naj)boljšimi.
"To je za Maribor nepojmljivo. Tega ne smeš reči v javnosti."
Zoran Pavlović je leta 2008 z Mariborom ostal brez Evrope, sezono pozneje pa z vijolicami postal državni prvak.
Vijolice so nazadnje ostale brez Evrope po sezoni 2007/08, ko je dres Maribora nosil tudi Zoran Pavlović. Takrat so bile v prvenstvu četrte, v pokalu pa so ostale praznih rok v finalu proti Interblocku.
"Prisotno je bilo veliko razočaranje. To so bili drugačni časi, saj se Maribor takrat ni zadovoljeval ne z drugim mestom ne s finalom pokala. Ciljal je le na lovorike. Ne vem, kako bi se vse skupaj končalo, če bi v Mariboru danes doživljali neuspeh tako, kot smo ga mi takrat. Vsekakor bi bilo bolj pestro. To me preseneča. Kar naenkrat so zdaj vsi ravnodušni glede rezultatov, prizadevanj in truda igralcev ter ljudi v klubu … To je zaznati tudi v izjavah – od trenerja do lastnika kluba. Prej nisi smel na kaj takšnega niti pomisliti, kaj šele to povedati, včeraj pa sem poslušal izjavo lastnika, da gre življenje naprej, čeprav ne bo Evrope. To je za Maribor nepojmljivo. Vem, da se to lahko zgodi, a tega preprosto ne smeš reči v javnosti. To ne spada v tak klub. Predstavljajte si, da Real Madrid ne bi prišel v Evropo, a bi vodstvo kluba sporočilo, da življenje pač teče dalje. No, nekaj podobnega velja za Maribor, kar zadeva njegovo pomembnost za slovenski nogomet," je povedal legendarni slovenski nogometaš, ki je v najboljših letih z reprezentanco sodeloval na največjih tekmovanjih, z Mariborom pa postal slovenski prvak.
Velenjčan je pred 17 leti postal prvak 1. SNL z Mariborom. Vijolice so pozneje serijsko osvajale lovorike, v zadnjih letih pa se je trend močno ustavil.
To se je zgodilo v sezoni 2008/09, ravno po velikem razočaranju, ko je sezono prej ostal brez Evrope. Takrat je dobro spoznal, kako zahtevno je nositi velik pritisk, ki ga vijolicam v Ljudskem vrtu nalagajo fanatični in zvesti navijači. "Takrat je bilo drugače. Izgubil si dve tekmi zapored, pa je bilo že vse narobe. Hitro si občutil pritisk viol, občinstvo ti je žvižgalo, v klubu so se dogajale menjave, nizali so se krizni sestanki. Dogajalo se je vse živo. Danes pa so vsi ravnodušni – kot da so se že vsi sprijaznili s tem, da ne bo nič z Evropo. Preprosto to ni več Maribor, kot je bil nekoč. To pa je zelo žalostno. Takšne neodzivnosti občinstva v Mariboru v mojih časih ni bilo. Sploh si ne morem predstavljati, kaj bi bilo, če bi mi takrat nanizali tako veliko tekem brez zmage," se mu zdi nekaj nepojmljivega, da se dogaja takšna kriza v najbolj trofejnem slovenskem klubu. Še bolj kot rezultati pa ga skrbi ravnodušnost, ki jo čuti v mestu ob Dravi.
Zlatko Zahović bi naredil "halo" pri teh stvareh
Prepričan je, da bi Zlatko Zahović, nekdanji dolgoletni športni direktor, ali kdo podobnega kova preprečil takšno stagniranje kluba.
"Pozna se, da v klubu ni več takšne osebe, kot je bil Zlatko Zahović. On bi naredil 'halo' pri teh stvareh. Če bi bil v klubu nekdo njegovega kova, se to dogajanje zagotovo ne bi zgodilo. Nepojmljivo je, da se to dogaja v takem klubu. Saj ne govorimo o Primorju, Bravu ali kakšnem drugem slovenskem klubu, govorimo vendarle o Mariboru. Ta pa je povsem druga zgodba," se čudi Velenjčan, ki bo prihodnji mesec dočakal abrahama.
Z rezultatsko krizo, zaradi katere bi lahko izginil z evropskega zemljevida, se poleg Maribora ukvarja tudi Olimpija. Tako oba večna rivala doživljata podobne težave. "To je res, a se Olimpija glede tega ne more primerjati z Mariborom. Kluba nimata enake miselnosti, Maribor ima povsem drugačno. Pri Olimpiji že vrsto let velja, da jim je bolj vseeno, ali si ali nisi v Evropi. Je pa res, da imata oba kluba trenutno podobno situacijo glede tujih investitorjev. V tem pogledu se mi zdi, kot da se je Maribor s tujimi lastniki glede razmišljanja postavil na raven Olimpije," je zbodel vodilni garnituri obeh klubov, ki jima očita pomanjkanje ambicioznosti.
Olimpija je lani proslavljala naslov prvaka, v tej sezoni pa ji grozi, da se sploh ne bo uvrstila v Evropo. Možnosti še obstajajo, a so zelo majhne.
"Kar zadeva Olimpijo, je bilo danih veliko obljub, na koncu pa se ni zgodilo nič. To je kot tisti pregovor o čebeli, ki veliko brenči, a daje malo medu," se je nasmehnil Pavlović.
Če ga ne bi poklicali, sploh ne bi vedel, da je derbi
Zoran Pavlović, ki ostaja navijač Maribora, je nazadnje deloval pri velenjskem Rudarju.
Včasih je kot nogometaš komaj čakal večni derbi, zavedal se je veličine največjega klubskega praznika v Sloveniji. "Včasih je bil to derbi v pravem pomenu besede. Cel teden se je o njem pisalo, iz obeh taborov se je marsikaj napovedovalo in provociralo … Zdaj pa, če me ne bi poklicali, sploh ne bi vedel, da se jutri igra derbi. Resnično, se ne šalim," nam je v resnem tonu zagotavljal 21-kratni slovenski reprezentant, ki je na prelomu tisočletja sestavljal znamenito zlato Katančevo generacijo.
"Glede večnega derbija ni v medijih skoraj nič več izpostavljeno. Vidi se, da so tuji investitorji, ko se ne borijo za državni naslov, malodušni in brez žara. To je sicer moje mnenje, a zdi se mi, kot da jim je za vse skupaj vseeno. To pa me zelo moti."
"Seri pač ni več Seri, kot je bil nekoč"
Jean Michael Seri bi lahko s Slonokoščeno obalo letos nastopil tudi na SP 2026.
V njegovem srcu je Maribor ostal zapisan zelo globoko. Še vedno hodi na tekme Maribora, na nekaterih se preizkusi tudi v vlogi strokovnega televizijskega komentarja, tako da še vedno okuša nogometni utrip mesta.
"Daleč od tega, da mi je vseeno za Maribor. Včasih je bilo drugače. Včasih sploh ni bilo treba spraševati pred tekmo, ali se gre na zmago. Zdaj pa je vse zavito v tančico negotovosti. Zato pa smo tu, kjer smo. Preveč je tujcev, ki ne čutijo pripadnosti klubu. Tudi sam sem bil tujec, ko sem igral nogomet. Nič nimam proti njim, a Maribor bi moral imeti okostje domačih igralcev. Tujci ne bodo nikoli čutili te pripadnosti," se zavzema za tujce, a le tiste, ki so tako kakovostni, da prinašajo dodano vrednost.
"Merilo za to, kdo je kakovosten, prinaša rezultat. Tujca se gleda le po rezultatu. Seri pač ni več Seri, kot je bil nekoč. To je podobno, kot da bi šel sam v Dinamo Zagreb zdaj pri 50 letih in bi ljudje pričakovali, da bom igral, kot sem pri 25 letih," je izpostavil primer Jeana Michaela Serija, 34-letnega reprezentanta Slonokoščene obale, ki pa v zvezni vrsti Maribora ne predstavlja takšne dodane vrednosti, kot jo je v svoji reprezentanci ali pred tem v karieri pri Nici, Fulhamu ali Hull Cityju.
Najlažje je vse pomesti pod preprogo
Čeprav je Hrvat Franko Kovačević zapustil Celje že po koncu jesenskega dela, je še vedno najboljši strelec 1. SNL.
Podobno velja tudi za zdaj že nekdanjega trenerja Maribora Feđo Dudića. "Ne bom rekel, ali je dober ali slab trener, ni na mojem mestu, da ga tako javno ocenjujem, ga pa ocenjujejo rezultati. Kot trener je vodil in postavljal igro, bil je odgovoren za vse. Je čutil pritisk investitorjev, kateri nogometaši morajo kdaj igrati? Vidimo, kako morajo nekateri, ne glede na prejšnje predstave, vedno igrati. Če pripelješ napadalca, ki ne da zadetka deset krogov, ga daš potem na klop. To, da Franko Kovačević zapusti Slovenijo po jesenskem delu, pa je z 11 zadetki še vedno najboljši strelec našega prvenstva, je sramota za slovensko ligo. Tu se vidi kakovost nogometa. Nepredstavljivo. Ali pa Benjamin Tetteh. O njem poslušamo, kako kakovosten igralec je, a pozor … Pogovarjamo se vendarle o slovenski ligi, ne pa o nemški bundesligi. Če pa to rečeš komu, ki tega noče slišati, te v javnosti predstavijo kot sovražnika kluba. Kot nekoga, ki pljuva in želi rušiti – pa čeprav govorim čisto resnico, ki je dokazana. Če si hočeš to priznati ali ne, je najlažje vse pomesti pod preprogo in ne iskati krivca. Zato bo v Mariboru težko šlo na bolje," se čuti poklicanega, da opozori na glavne težave mariborskega kluba. Zato, ker mu ni vseeno za vijolice.
Zoran Pavlović pogreša nekdanje čase, ko pri Mariboru ni vladala ravnodušnost glede rezultatov.
"Skušam biti realen. Ko je kaj dobrega, to pohvalim. Ko pa je kaj slabega, tega ne smemo skrivati, ampak to priznati in skušati iz krize čim prej priti na zeleno vejo. Le tako lahko rešimo težave, drugače ne gre. Drugače bomo cepetali na istem mestu. Sezona bo izgubljena, tako bo šla sezona za sezono, generacija v mladinskih pogonih bo propadala, Slovenija pa nima takšnega bazena nogometašev, da bi si to lahko privoščila."
Tisto, kar bo povedal, bo dvignilo prah
Nogometno Velenje je ponosno na dosežke svojega someščana.
Žal mu je, da pri njem prevladuje občutek, kot da pri obeh klubih sploh ne delajo za dobrobit kluba v prihodnosti. "Pri Olimpiji je veliko tujcev vprašljive kakovosti. A Olimpija si lahko vsaj povrne proračun s prodajo dveh, treh igralcev – na čelu z Raulom Floruczom. Glede zaslužka ne moremo reči, da je športni direktor Olimpije delal slabo. Maribor tega nima. Koga bo pa prodal? Jana Repasa? S tremi zadetki in osmimi asistencami? Kam ga boš prodal, ko si četrti na lestvici? Tako je v vseh klubih. Težave imamo tudi v velenjskem Rudarju. O njegovem stagniranju in težavah bom razkril več, ko bo napočil čas," je povedal. Pojasnil je še, da je ob prekinitvi pogodbe s klubom vključena klavzula, da do določenega trenutka ne komentira dogajanja.
"Tisto, kar bom povedal, bo dvignilo prah. Imam za povedati dosti stvari, ki bodo zanimive za javnost in druge institucije," je namignil, da bo v bližnji prihodnosti pojasnil marsikaj pestrega o dogajanju pri knapih, ki so že pred časom izgubili stik s slovensko elito.
Zdaj ni več izgovorov za Maribor, pohvale Bravu
Kaj pa je povedal o derbiju, ki bo potekal v soboto zvečer v Ljudskem vrtu? "Igralo se bo v Mariboru. Glede tega še vedno verjamem v Mariborčane, ki kljub slabim rezultatom zvesto podpirajo klub. Verjamem torej, da bo stadion kolikor toliko poln. O tem, kaj je za pričakovati na zelenici, pa je brezpredmetno govoriti. Za Maribor in Olimpijo ne morem napovedati nič dobrega. Edina pozitivna stvar bi lahko bila šok terapija pri Mariboru po odhodu Dudića. Zdaj ga ni več, nogometaši so sami in ni več izgovorov. Zdaj pa da vidimo, koliko veljajo," meni, da bo zmagovalec derbija vsaj malce povzdignil bledo stanje v klubu, poraženec pa še poglobil krizo.
"Upam, da to ne bo Maribor," ne skriva navijaške pripadnosti vijolicam. "Vedno sem navijal za Maribor, vedno bom," ostaja njihov privrženec.
Bravo, ki je prejšnji teden kot prvi v tej sezoni premagal Celjane pod taktirko Vitorja Campelosa, je zelo blizu tretjemu mestu in vozovnici za Evropo.
Vseeno pa je 49-letni Velenjčan glede tega, da bi lahko vijolice ujele evropsko vozovnico, v resnih dvomih. Bravo ima vendarle preveliko prednost, s tekmo več je šest točk pred vijolicami. "Bravu vsa čast za vse, kar je naredil. Je ena redkih spodbudnih stvari v slovenskem nogometu. Dokazuje, da lahko uspe tudi manjšim klubom in da lahko uresničiš cilje z domačim kadrom ob od treh do štirih kakovostnih tujcih. Za takšne klube, kot sta Gorica ali Rudar, je sramota, da imajo pred sabo Bravo," je razočaran nad dogajanjem v nekdanjih pomembnih središčih slovenskega prvoligaškega nogometa, po drugi strani pa je pohvalil delo v mladem ljubljanskem klubu, ki se mu obeta zgodovinski dosežek, saj bi lahko prvič v zgodovini ob koncu prvoligaškega maratona na lestvici prehitel oba največja slovenska kluba. To pa je, kot bi se izrazil Pavlović, nekaj nepojmljivega. A takšna je trenutna realnost 1. SNL.
