Četrtek, 30. 7. 2026, 4.00
2 tedna, 1 dan
Slovenci odločili, komu bodo dali del davka: rekorder prejel 3,24 milijona evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,17
Največ sredstev iz dohodnine za leto 2025 je po podatkih Finančne uprave prejelo Društvo AED, in sicer 3,24 milijona evrov. Če bi sešteli donacije vsem gasilskim društvom, bi bili gasilci kot skupina prejemnikov na prvem mestu. Seštevek vseh donacij, ki so jih davčni zavezanci namenili gasilskim društvom po Sloveniji, namreč znaša 3,4 milijona evrov. Povprečna donacija je znašala 26 evrov.
Seznam prejemnikov namenitve dela dohodnine za donacije za leto 2025, ki ga je objavila Finančna uprava, razkriva, da so davčni zavezanci tudi letos največ sredstev namenili Društvu za srčno-žilne bolezni AED, skupaj kar 3,24 milijona evrov. Skupni znesek vseh donacij je presegel 19 milijonov evrov, največ pa so prejeli še Rdeči noski in Društvo Viljem Julijan. Med prejemniki so tudi politične stranke, gasilci, samostani, lovske družine, različna društva in drugi. Več kot 12 milijonov evrov je ostalo v državnem proračunu.
Prejšnji teden so namestili nov avtomatski defibrilator na avtobusnem postajališču Zameško v občini Šentjernej.
Najnovejši podatki o namenitvi dela dohodnine za donacije za leto 2025 kažejo, da je razlika med prvim in vsemi ostalimi prejemniki izjemno velika. Davčni zavezanci so Društvu za srčno-žilne bolezni AED namenili 3,24 milijona evrov, prejeli so kar 141.039 donacij.
Društvo AED, ki po Sloveniji postavlja in vzdržuje defibrilatorje ter izvaja delavnice temeljnih postopkov oživljanja, je prejelo kar 16,8 odstotka celotnega zneska vseh donacij.
Za leto 2025 je prejelo 812 tisoč evrov oziroma 33,5 odstotka več kot leto prej. Še bolj izrazita je rast v daljšem obdobju: leta 2023 je društvo prejelo 1,75 milijona evrov, za leto 2025 pa že 3,24 milijona, kar pomeni skoraj 1,5 milijona evrov več kot dve leti prej.
Kam gre denar, ki ga prejme AED?
V Društvu AED so za Siol.net pojasnili, da sredstva uporabljajo za tri ključne stebre svojega delovanja: širjenje mreže avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (AED), financiranje servisov že nameščenih naprav ter ozaveščanje in izvajanje brezplačnih delavnic temeljnih postopkov oživljanja z uporabo AED. Doslej so med drugim že trikrat vsem 212 občinam omogočili črpanje sredstev za nakup defibrilatorjev, sredstva pa namenjajo tudi gasilskim društvom, šolam, vrtcem, športnim objektom in drugim organizacijam.
Izvedli so že več kot 5 tisoč ur brezplačnih delavnic po Sloveniji. Kot pravijo v društvu, je namenitev dela dohodnine njihov skoraj edini vir financiranja, saj predstavlja 99,99 odstotka vseh sredstev, ki jih prejme društvo.
"Iskreno smo hvaležni, da nas podpira tolikšno število ljudi. Z njihovo pomočjo, nenazadnje na način, ki donatorje nič ne stane, ustvarjamo boljši in bolj varen jutri za vse nas," je povedal Samo Oblak iz društva in dodal, da si prizadevajo za čim gostejšo mrežo AED ter večjo ozaveščenost prebivalstva o oživljanju in uporabi defibrilatorjev.
Po prejetih sredstvih sledijo Rdeči noski, ki jim je del dohodnine namenilo 18.805 ljudi, znesek pa je znašal slabih 532 tisoč evrov.
Društvo Rdeči noski s svojimi klovni zdravniki obiskuje otroke v bolnišnicah, pa tudi starejše in druge ranljive skupine ter jim s humorjem, igro in glasbo pomaga vsaj za trenutek pozabiti na bolezen in težke trenutke.
Na tretjem mestu je Društvo Viljem Julijan, ki je prejelo dobrih 377 tisoč evrov. Tudi pri tem društvu je rast donacij zelo izrazita. Leta 2023 je prejelo 167 tisoč evrov, leta 2025 pa več kot dvakrat toliko.
Prvih pet prejemnikov je prejelo skoraj 4,8 milijona evrov
Med 20 največjimi prejemniki namenitve dela dohodnine so:
Samo prvih pet prejemnikov je prejelo skoraj 4,8 milijona evrov, prvih 20 pa več kot 6,4 milijona evrov. Celoten seznam je dostopen tukaj.
Mačke, psi in druge živali med največjimi prejemniki
Na lestvici je mogoče opaziti tudi močan položaj organizacij, ki skrbijo za živali.
Zavod Mačja hiša je za 2025 prejel 171.697 evrov.
Mačja hiša je za leto 2025 prejela skoraj 172 tisoč evrov, Zavetišče Horjul več kot 160 tisoč evrov, Društvo za zaščito živali Pomurja pa skoraj 77 tisoč evrov.
Med prejemniki z več kot 10 tisoč evri so še Društvo za zaščito živali Ljubljana, Lajka, Društvo za zaščito živali Kočevje, Društvo DZZŽ Kranj, Društvo Tačke pomagačke, Društvo za zaščito živali Novo mesto, Animal Angels in številna druga društva.
Več kot 100 tisoč evrov tudi Katoliški cerkvi in Islamski skupnosti
Med večjimi prejemniki sta tudi dve verski skupnosti. Katoliška cerkev je za leto 2025 prejela 101.608 evrov, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji pa 101.213 evrov.
Med političnimi strankami je najvišje Slovenska demokratska stranka. Iz naslova namenitve dela dohodnine je za leto 2025 prejela 56.048 evrov. Sledijo Socialni demokrati z 26.548 evri in Nova Slovenija, ki je prejela 11.234 evrov.
Milijoni za društva, več kot 12 milijonov pa ostane državi
Posebnost sistema je, da posameznik organizaciji ne nakaže svojega denarja neposredno, temveč lahko del odmerjene dohodnine nameni upravičencu. Skupni znesek je lahko do enega odstotka dohodnine, posameznik pa ga lahko razdeli med več upravičencev.
Davčni zavezanci lahko podprejo zelo različne upravičence – od humanitarnih in drugih nevladnih organizacij, društev za zaščito živali, gasilcev in gorskih reševalcev do političnih strank, verskih skupnosti in šolskih skladov.
Po podatkih Finančne uprave so za namenitev dela dohodnine za donacije za leto 2025 davčni zavezanci skupaj namenili 19,3 milijona evrov (19.314.754), nedodeljenih pa je 12,3 milijona evrov (12.348.267 evrov); ta sredstva so ostala v državnem proračunu. Število upravičencev v letu 2025 je bilo 7.435 (leta 2023 pa 6.960). Furs bo zbrane zneske izplačal do konca septembra.
Fizična oseba lahko vlogo vloži elektronsko prek portala eDavki, po pošti ali osebno na kateremkoli finančnem uradu. Del dohodnine lahko davčni zavezanec nameni največ desetim upravičencem, pri čemer lahko vsakemu določi delež v višini od 0,1 do enega odstotka, skupni delež pa ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine.
Pomembno je tudi, da zahteve ni treba oddajati vsako leto. Ko davčni zavezanec enkrat določi upravičence, njegova odločitev velja za nedoločen čas oziroma do spremembe. Če želi namenitev pozneje spremeniti ali preklicati, mora oddati novo zahtevo. Če zavezanec odločitve ne odda, ta del dohodnine ostane v državnem proračunu.
Na Fursu so pojasnili, da manj kot 5 odstotkov zavezancev vloži ugovor, zato končni podatki od preliminarnih bistveno ne odstopajo.
