Sreda, 20. 3. 2019, 9.30
5 let, 7 mesecev
Josip Iličić
Prišel, da bi izpolnil drzne napovedi Zlatka Zahovića #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,18
Josip Iličić je prepričan, da mu bo s Slovenijo uspelo nekaj velikega.
Josip Iličić, s kapetanskim trakom ali ne, je v zadnjem obdobju v slovenski reprezentanci postal vodja na in izven igrišča. Na njem navdušuje z žogo v nogah, ob njem je v ospredju, ko je treba v težkih časih stopiti pred novinarske mikrofone in povedati kaj pametnega. Danes ga Slovenija potrebuje bolj kot kadarkoli in če bo tudi v reprezentančnem dresu kazal to, kar mu uspeva v klubski majici …
"Ima možnost, da postane najboljši slovenski nogometaš vseh časov," je leta 2010, ko je po navdušujočih dveh mesecih v majici Maribora prestopil v takratnega italijanskega prvoligaša Palermo, o Josipu Iličiću povedal športni direktor vijoličastih Zlatko Zahović. Danes, ko je star 31 let, lahko ugotovimo, da visokih napovedi najboljšega strelca v zgodovini ni uresničil in jih verjetno tudi ne bo. Bi pa lahko, če bi Sloveniji pomagal do uvrstitve na veliko tekmovanje in ob tem kazal tako bleščeče predstave, kot jih v zadnjem času, našel pomembno mesto v zgodovini slovenskega nogometa.
V reprezentanci vse do zadnjih dveh, treh let ni ponudil veliko. Vmes – v času, ko je bil glavni Srečko Katanec – v slovenskem dresu zaradi spora s selektorjem kratek čas niti ni hotel igrati, a je po tem, ko se je vrnil, začel igrati vse bolje. Danes, pred začetkom novega kvalifikacijskega ciklusa pod vodstvom Matjaža Keka, ki je bil zraven tudi ob njegovih reprezentančnih dosežkih, je boljši in za Slovenijo bolj pomemben, kot je bil kadarkoli.
V reprezentanci je zbral 54 nastopov in zabil pet golov.
Mojster nogometne žoge, ki je, ko ima svoj dan, na ravni največjih zvezdnikov svetovnega nogometa in nerešljiva uganka za vsako obrambo. Ne samo na, vlogo vodje je že pod vodstvom Tomaža Kavčiča in še prej prevzel tudi ob igrišču, zato ne čudi, da je bil v prehodnem času ob Igorju Benedejčiću na slovenski klopi in ob odsotnosti Bojana Jokića tudi kapetan Slovenije in je danes morda celo glavni kandidat za kapetana pod vodstvom novega selektorja. Čeprav sam pravi, da se s tem še najmanj ne obremenjuje.
"Pomembno je predvsem to, kaj kažeš na igrišču," pove ob tem zvezdnik prve italijanske lige, v kateri igra že skoraj desetletje. V tem času se je nabralo ogromno golov (83), asistenc (42), kdo ve, koliko atraktivnih potez in še več nastopov (319). Toda tako dobro, kot igra v tej sezoni, ko je za Atalanto zabil devet golov in prispeval osem asistenc, ni igral še nikoli, kar priznava tudi sam.
"Res je, igram v življenjski formi," je povedal in priznal, da je nanj očitno pozitivno vplivalo vse, kar se mu je v zadnjih letih dogajalo. Postal je namreč očka, lani poleti pa se ubadal z nevsakdanjimi zdravstvenimi težavami, zaradi katerih je dlje časa ležal v bolniški postelji. Potem se je vrnil in začel blesteti tako v klubskem kot tudi v reprezentančnem dresu, prav v njem pa si želi končno narediti preskok in poskrbeti za nekaj posebnega.
"Tukaj sem, da bi naredil nekaj velikega," je povedal Kranjčan, obkrožen s tremi novinarji, ki smo ga spraševali, medtem ko je ležerno sedel in dodal, da ga lahko vprašamo karkoli. "Ustrelite!" je pogovor začel nogometaš, ki je do zdaj za Slovenijo odigral 54 tekem in za njo zabil pet golov, a še nikoli ni bil za njo tako pomemben, kot je danes.
Josip Iličić o svoji preobrazbi:
Smo na Brdu pri Kranju, povsem blizu vašega domačega kraja, kamor se bržčas radi vračate?
Seveda. Tukaj je vedno lepo. Tukaj je moja družina, tukaj so moji prijatelji, ampak danes tukaj nisem zaradi njih, ampak predvsem zaradi tega, ker sem prišel igrati za reprezentanco. Prišel sem, da bi naredil nekaj velikega. Zato sem zraven in naredil bom vse, da do tega tudi pridemo. Motivacija je na res visokem nivoju.
Pred kratkim ste v enem izmed intervjujev povedali, da so vas dogodki, ki so se vam zgodili v zadnjem času, spremenili. Kako?
V glavi se je marsikaj spremenilo. Zdaj imam kontinuiteto in ne igram dobro samo eno tekmo. Sem v pravih letih in na vrhuncu. Odgovornost redno prevzemam nase in v nogometu uživam. V življenju te kdaj kakšna stvar spremeni. Mene je spremenila družina, moji otroci, na koncu tudi bolezen. Nogomet je posel, v katerem uživam. Ne vem, zakaj bi se obremenjeval z nekaterimi stvarmi, ki so nepomembne. Upam, da bom s to miselnostjo tudi nadaljeval in na tak način tudi končal svojo pot. Dokler bom motiviran in željan, bom tudi igral. Ko tega ne bom več čutil, bo napočil čas, da končam.
Igrate v življenjski formi?
Lahko bi rekel, da ja. Sem v obdobju, ko v nogometu res uživam in želim še stopničko višje. Tako v klubu kot tudi v reprezentanci. Pred mano je obdobje dokazovanja in napredovanja. Želim priti do boljših rezultatov. Potem bomo videli, kaj se bo zgodilo. Tega nikoli ne veš.
Je vlogo pri vaši preobrazbi odigral tudi vaš trener Gian Piero Gasperini, s katerim sodelujete pri Atalanti?
Da, morda sem res zadel z izbiro ekipe, v katero sem prišel. Trener in njegov štab so me želeli, kar se pozna. Fizično sem res napredoval. Zdaj nimam več težav s tem, da odigram vso tekmo na visokem nivoju na vsake tri dni. To je velika sprememba. Ob tem trener dobro čuti, kje se najbolje počutim in kje bom najbolj koristen za ekipo. Vse to potem poskrbi za dobre igre mene in ekipe.
V majici Atalante v tej sezoni blesti. V Italiji je sicer igral še za Palermo in Fiorentino.
Reprezentanca začenja z novo zgodbo, z novim selektorjem. Z Matjažem Kekom ste sodelovali že v času vaših reprezentančnih začetkov, a vam takrat ni namenil prav veliko priložnosti. Je to vplivalo na odnos, ki ga imata zdaj?
Ne, takrat sem bil pač v času razvoja. Seveda sem si želel, da bi igral, tako kot vedno, vsak si mora želeti igrati in biti, če se to ne zgodi, morda tudi malce jezen. Na trenerja, na igralce, na kogarkoli. Potem, ko dobi priložnost, pa mora pokazati svojo kakovost. Če ni tako, na takšni ravni ne moreš igrati. Ne gojim pa nobenih zamer do selektorja. To se je dogajalo, ko se mi je zgodil velik preskok. Iz slovenske lige sem prestopil v Italijo, potem sem dočakal še vpoklic selektorja. Bil sem jezen, ker nisem igral, ampak to je normalno za vsakega športnika.
Z novim selektorjem je prišel tudi Jan Oblak. Mu tega, da ga v zadnjem letu oziroma še dlje ni bilo zraven, zamerite?
Ne, ni nobenih težav. Nismo taka ekipa, da bi zaradi tega povzročali težave. To je stvar vas, novinarjev in nogometne javnosti, ki vedno želite izvedeti kaj več, a z naše strani se ni dogajalo nič posebnega. To je bila njegova odločitev. Mi sprejmemo vsakega, ki želi pomagati. Če se je on takrat tako odločil, smo se pač morali znajti brez njega. Drugega nam ni preostalo. Zdaj, ko je prišel nazaj, ni nobenih težav. Vemo, na kakšni ravni igra in kaj pomeni naši reprezentanci. Ni težav.
Bo postal kapetan Slovenije?
Veliko pozornosti v zadnjem času zbuja izbira novega kapetana. Selektor z njo odlaša, za zdaj še ni potrdil, komu ga bo namenil. Boste jezni, če to ne boste vi?
Ne, jaz zagotovo ne bom. Kako bo z drugimi, morate vprašati njih. Najbolj pomembno je, kaj kažeš na igrišču. Če kdo želi nositi trak, naj dvigne roko, prevzame to odgovornost in bo nosil trak, a jaz s tem iskreno nimam težav. Sem nisem prišel, da bi nosil trak, ampak želim zastopati svojo državo in ji pomagati do čim boljših rezultatov. Da bomo vsi skupaj uživali in naredili nekaj velikega.
Bi bili pa kapetanske vloge veseli?
Vsak, ki obleče dres reprezentance in postane kapetan, je lahko ponosen. To prinaša neko zadovoljstvo, veselje in odgovornost. Jaz sem odgovornost že sprejel. S trakom ali brez. Res mi ni pomembno, ali bom kapetan jaz ali kdo drug. Pomembno je le to, da bomo pravi na igrišču.
Kaj bo treba na igrišču spremeniti?
Treba bo biti jezen, ko se ne igra, in potem sproščen, ko si na igrišču. Moramo začeti uživati. Ko si sproščen, kažeš najboljše igre.
Se vam zdi, da je tega v preteklosti manjkalo in kako to doseči?
Dobro vprašanje. Če bi vedel odgovor nanj, bi to speljali že prej. Treba je pozabiti na to, kar se je dogajalo in obrniti nov list. Pred nami so nove tekme, nove priložnosti za dokazovanje, nove kvalifikacije. Treba je dati svoj maksimum in to, kar kažemo v klubih, prenesti tudi v reprezentanco. Je težko, ampak se z leti naučiš. Mislim, da smo zdaj že toliko časa skupaj, da bo treba obrniti nov list, začeti kazati dobre igre in priti do rezultatov.
Novembra lani je ob odsotnosti Bojana Jokića kapetanski trak na majici Slovenije že nosil.
Je to vaša zadnja priložnost, da z reprezentanco nekaj dosežeta?
Nimam časa, da bi še 20 let čakal na veliko tekmovanje. Tukaj sem, da stvari obrnem na bolje. Da v čim krajšem času pridem do tega, kar želim. Če ne zdaj, pa mogoče na naslednje svetovno prvenstvo, ampak trenutno o tem niti ne razmišljam. Tako prepričan sem, da nam bo uspelo in tudi motiviran. Zaradi tega sem prihajal, tudi ko nisem mogel stati na nogah. Prišel sem, da bi pomagal. Da bi podprl vse skupaj, da ne pademo povsem na dno. Da ne razmišljamo o neuspehih. Treba je pozabiti na vse skupaj, kar smo mogoče delali narobe in začeti na novo. Na srečo so pred nami nove tekme, nove kvalifikacije in nova priložnost.
Tudi z novinarji ste se začeli v zadnjem času mirno pogovarjati in odgovornost prevzeli tudi zunaj igrišča. Kaj se je spremenilo?
Mogoče je to samo odgovornost pred vami, pred igralci sem jo že prevzemal. Na igrišču je bilo vedno tako. Ko mi ni šlo, sem si vedno želel iti naprej. Nobena stvar me ni obremenjevala, ampak začutil sem, da fantje potrebujejo podporo, pomoč. Da mogoče tudi njim ni lahko razumeti, da v reprezentanci nikakor ne morejo igrati tako dobro, kot igrajo v klubih. Zato sem, kot sem že omenjal, prihajal, ko nisem mogel niti stati na nogah. Zdaj je pred nami pravo obdobje. Že nekaj časa smo skupaj. Imamo novega selektorja, ki je pravi motivator. Kakovost je že pokazal, zdaj moramo vse skupaj sestaviti tudi na igrišču. Da bomo kot celota, kot ekipa in začeli prihajati do rezultatov tudi takrat, ko nam bo težko. Na nekaterih tekmah moraš do rezultata tudi na silo.
