NK Olimpija
Ponedeljek, 22. 9. 2025, 21.20
46 minut
Komentar po zadnjem dogajanju pri NK Olimpija
Olimpija imela vse, nato pa povsem izgubila kompas
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Predsednik Olimpije Adam Delius je le nekaj dni po tem, ko je obljubljal popolno podporo Erwinu van de Looiju, odpustil Nizozemca.
Še pred nekaj meseci je imela Olimpija za slovenske razmere izrazito ogromen in mikaven kapital. S prodajami najboljših igralcev in nastopi v Evropi je zaslužila toliko milijonov evrov, kot še nikoli poprej, a nato nizala napako na napako, izgubljala zaupanje navijačev, na koncu pa padla v tako globoko brezno, iz katerega se bo težko pobrala brez resnejših posledic. Ljubljanski klub, ki se je spogledoval z redno udeležbo na evropskih tekmovanjih, kar nekaj časa pa je kazalo, da bo s pomočjo nemško-hrvaškega vodstva to tudi uresničil, je pogorel. Vodstvo je izgubilo kompas, stanje pa je tako turbulentno, da se v očeh navijačev znova omenjajo besede, ki so jih bili vodilni pri zmajih vajeni že v nekaterih prejšnjih obdobjih. Spet se govori o cirkusu in klovnih, kar je velika zaušnica za projekt "močne" Olimpije, ki ga že več let obljubljajo in napovedujejo v glavnih pisarnah v Stožicah.
Včasih se najboljše šale pišejo same. Kako drugače razumeti nedavne besede predsednika Olimpije Adama Deliusa, ki se je v svojem nagovoru, s katerim je v obdobju neuspehov, skromnih rezultatov in nedorečenosti v igri želel pomiriti navijače, dotaknil trenerja Erwina van de Looija? Ta je svojčas sodeloval s številnimi vrhunskimi nogometnimi imeni, bil vajen marsičesa, na realnost, zmedo in apatijo, ki so ga pričakali v Stožicah, pa se ni znal prilagoditi.
Sodelovanje med Goranom Boromiso in Igorjem Barišićem ter nizozemskim strategom se je hitro končalo.
Med njim in igralci preprosto ni kliknilo, rezultati so bili statistično gledano celo slabši kot tisti, ki si jih je privoščil Jorge Simao – še ena izmed zgrešenih odločitev športnega direktorja Gorana Boromisa, ki je s poletnim kadrovanjem zapravil marsikateri kredit, s katerim si je v preteklosti zgradil status čudodelca in mojstra svojega posla. Zagrebčan je veljal za posrečenega odločevalca, ki ga je spremljal izreden čut za izbor okrepitev. Vsaj do poletja.
Svojčas je znal za manjše finančne vsote, to mu je najbolj uspevalo zlasti v hrvaških nižjeligaših, k Olimpiji privabiti igralce z ogromnim potencialom. Ti so nato z igranjem v zeleno-belem dresu (vsaj do sezone 2025/26, v katero so zmaji vstopili v nenavadnih barvnih kombinacijah dresov, ki so parale živce privržencem) poskrbeli za milijonske prestope.
Van de Looi bo z Olimpijo osvajal lovorike?
Vseeno pa je prvi mož Olimpije Adam Delius v nagovoru pomirjal javnost z besedami, da Nizozemec kot glavni trener ekipi prinaša igro na visoki ravni, skupaj s svojo strokovno ekipo pa opravlja odlično delo. Tako je govoril še pred nekaj dnevi, še pred novim brezupom, ki so ga navijačem priredili zmaji v soboto, ko so v ljubljanskem obračunu izgubili proti Bravu (1:2). Za nameček jim je oba zadetka zabil nekdanji up Olimpije Martin Pečar, nogometaš, ki so se mu prelahko odrekli, pozneje pa se obotavljali, ko je bilo zanj treba plačati odškodnino in ga pripeljati na drugo stran Ljubljane. Namesto njega so k Olimpiji pripeljali kopico tujcev.
Bravo je v soboto po preobratu ugnal Olimpijo (2:1), junak srečanja pa je postal nekdanji up zmajev, dvakratni strelec Martin Pečar.
"Menim, da si Erwin van de Looi zasluži največje spoštovanje, saj je v tako zahtevnih okoliščinah sprejel izjemno odgovorno nalogo. Ima naše in moje polno zaupanje, prepričani pa smo, da bo skupaj z najboljšimi navijači v Sloveniji osvojil naslove, ki si jih vsi želimo," je poudarjal Delius. No, le nekaj dni pozneje pa je moral omenjeni strateg, ki je poslušal očitke, da je prišel v Olimpijo kot logično nadaljevanje odločitve in da bo na prvi rezervni igralni garnituri najbolj zastopana "nizozemska" oranžna barva, že pakirati kovčke.
V tem je izstopal že Milan Mandarić
Podpora, ki jo je Nemec podkrepil z izrazom "največje spoštovanje", je ekspresno hitro izpuhtela, Olimpija pa se je dokončno vrnila v vihrave čase, ko so se menjali trenerji po vsakem malce večjem neuspehu, režisersko paličico pa je v rokah vihtel Milan Mandarić.
Milan Mandarić je svojčas pri Olimpiji veljal za "grobarja trenerjev". Njegov naslednik Adam Delius je v tej sezoni zamenjal že tri, nekaj časa pa je zeleno-bele vodil začasni strateg Ivan Senzen.
Njegov naslednik iz Münchna, ki tesno sodeluje z direktorjem Igorjem Barišićem, se tako podaja po poti, ki jo je v Olimpiji uveljavljal že ameriški podjetnik srbskih korenin in ne more biti všeč nikomur. Ne nogometašem, ki jim z redkimi izjemami ne koristijo tako radikalne in pogoste menjave, še manj pa občinstvu, ki ga je že tako vedno manj na tribunah, ob kroničnem pomanjkanju domačih slovenskih nogometnih obrazov pa zagotovo niso s prešernim nasmeškom sprejeli novice, da bo Nizozemca na vročem stolčku zamenjal strateg iz Argentine. Ta je povrh vsega pred tem vodil prvaka Andore.
Resda mu je uspelo nekaj, kar ni tako opevanemu predhodniku Simaa pri Olimpiji, Victorju Sanchezu, ko je v Evropi s polprofesionalnim Interjem d'Escaldesom šokiral in izločil banjaluški Borac, a je vajen dokazovanja v povsem drugačnem tekmovalnem okolju, kot ga predstavlja specifika Olimpije v slovenskem nogometnem prostoru.
Victor Sanchez je po odhodu iz Ljubljane dolgo čakal na novega delodajalca. Pred kratkim je sprejel ponudbo hrvaškega prvaka Rijeke, s katerim pa mu ne gre vse po načrtih. V ponedeljek je izgubil dvoboj hrvaškega prvenstva proti Vukovarju (2:3).
Prišel je nenadoma, po kratkem spoznavanju okolja ga čaka že prvi resnejši izziv, v sredo se bo namreč Olimpija v pokalu spoprijela z Domžalami. Glede na negativno energijo, ki se je naselila v zmajevem gnezdu in okrog njega, bo moral hitro poseči po pravih rešitvah, kar pa ne bo enostavno.
Zakaj ne zaupajo slovenskim trenerjem?
Navijačem ni več jasno, zakaj si Olimpija, če že menja trenerje tako temeljito in pogosto, ne bi zaslužila začetka novega poglavja s slovenskim strategom. Kandidatov ne manjka, nenazadnje jih je kar nekaj prostih na trgu, ki so se že znali dokazovati v 1. SNL, nekateri pa tudi pri Olimpiji.
Zoran Zeljković je zadnji slovenski strateg, ki je vodil Olimpijo. To se je zgodilo v sezoni 2023/24.
"Težko se je naučiti voziti avto, če sediš na zadnjem sedežu," nam je nedavno v Sobotnem intervjuju o problematiki domačih nogometnih strokovnjakov, ki v očeh vodstev klubov, ki so v tuji lasti, niso deležni pretiranega zaupanja, potožil Bojan Prašnikar. A športni direktor Goran Boromisa se je očitno odločil, da do nadaljnjega v Stožicah ne bo deloval slovenski trener. Pa čeprav bi najbolj poznal okolje, v katerega Federico Bessone, pa z vsem dolžnim spoštovanjem do njegove bogate igralske kariere in trenerskega dela, vstopa kot popoln novinec, pri tem pa je prinesel s seboj še nekaj kulturnih razlik.
Zaupanje navijačev izpuhtelo
Vodstvo Olimpije je tako izgubilo kompas. Pred začetkom sezone je bilo v imenitnem položaju. Kot prvaku Slovenije se je zmajem nasmihal privilegij, da bi s pomočjo možnosti popravnih izpitov ujeli glavno evropsko tekmovanje, a so ga zapravili. Olimpija je izžarevala magnet, s katerim bi lahko zvabila v Stožice marsikaterega zanimivega igralca, a ga ni znala izkoristiti. Najboljši igralci Olimpije v prejšnji sezoni so se večinoma prodali, vratar Matevž Vidovšek je še vedno skrivnostno odsoten, brez Evrope in ob skromnih rezultatih v domačem prvenstvu pa tržna vrednost igralcem zagotovo ne bo rasla.
Olimpija po prvi četrtini sezone za vodilnim Celjem v 1. SNL zaostaja že 12 točk.
Kandidatov za nove večmilijonske prodaje, h katerim stremi vodstvo kluba, tako ni, zato se Olimpiji obetajo manj prijetni časi. Klub je povrh vsega poleti za rekordno vsoto pripeljal še Makedonca Dimitarja Mitrovskega, ki pa je za zdaj veliko razočaranje in velja za zgrešeno investicijo, dokler ga ne bo znal kateri izmed trenerjev oborožiti z energijo in samozavestjo, s katero je še lani navduševal na Hrvaškem.
Ob še vedno prisotnem kaosu glede trenažnih pogojev in dela mladih, članska ekipa opravlja treninge na različnih ljubljanskih koncih, kar ji že dolgo ne služi v čast, bo težko iz takšne ekipe iztisniti tako obilno finančno pogačo, kot so jo zmaji prejeli po šampionski sezoni 2024/25. Takrat pa so naredili preveč napak, ki so se dogajale hitro kot po tekočem traku, da je vodstvo kluba izgubilo tisto, kar najbolj boli. To je zaupanje navijačev.
