Četrtek, 6. 7. 2023, 18.00
10 mesecev
Planinske koče, ki letos obeležujejo prav posebno obletnico
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
Roblekov dom na Begunjščici bo konec julija praznoval 90 let obstoja.
Predstavljamo pet planinskih koč, ki letos praznujejo okrogel jubilej. Roblekov dom na Begunjščici in Koča na Smrekovcu praznujeta 90. obletnico, Domžalski dom na Mali planini in Koča na Kriški gori pa 70. jubilej. Prav posebno obletnico letos obeležuje Mariborska koča, prva postojanka na Slovenski planinski poti.
V slovenskih gorah je 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, s katerimi upravljajo planinska društva. Nekatere od planinskih koč letos praznujejo okrogel jubilej, podobno kot Slovenska planinska pot, ki je nastala pred natanko 70 leti.
30. 7. 1933: odprtje Roblekovega doma na Begunjščici
Roblekov dom na Begunjščici bo 30. julija praznoval 90 let. Prvo kočo, ki je stala nižje od sedanjega doma, je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 25. julija 1909. Poimenovali so jo po dr. Janku Vilfanu, odvetniku iz Radovljice in takratnem predsedniku podružnice, je zapisano na spletni strani Planinske zveze Slovenije.
Leta 1933 je Radovljiška podružnica SPD na zdajšnji lokaciji zgradila večji dom, ga odprla 30. julija 1933 in poimenovala po Hugonu Robleku (1871–1920), pobudniku planinstva na Gorenjskem, ki je tragično umrl pri požigu Narodnega doma v Trstu. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali.
Ljubitelji planinstva so leta 2017 Roblekov dom na Begunjščici izbrali za naj planinsko kočo.
Radovljiški planinci so po osvoboditvi zgradili nov dom in ga odprli 15. septembra 1946. Leta 1975 so dom obnovili in posodobili ter ga ob praznovanju 80-letnice društva slovesno odprli 31. avgusta 1975.
Večjo obnovo so opravili leta 1987. Leta 1993 so začeli s temeljito obnovo doma, pozneje pa dom opremili tudi s fotovoltaično elektrarno in zunanjim suhim straniščem. Leta 2005 so obnovili celotno ostrešje in kritino, povečali in uredili jedilnico, zamenjali okna, povečali moč solarnega sistema in obnovili kuhinjo.
3. 9. 1933: odprtje Doma na Smrekovcu
Prvo kočo, ki je stala na istem mestu, kjer danes stoji Dom na Smrekovcu, je zgradila Šaleška podružnica SPD v Šoštanju in jo odprla 3. septembra 1933. Ob odprtju so kočo krstili kot Koritzkega kočo, po požrtvovalnem načelniku šaleške podružnice, ravnatelju Lucetu Koritzkem.
Dom na Smrekovcu bo septembra praznoval 90 let.
Partizani so jo kočo 12. avgusta 1942 požgali. Leta 1949 je pogorišče prevzelo Planinsko društvo Črna na Koroškem, ki je zgradilo in 30. septembra 1951 odprlo novo postojanko. V letih 1958 do 1962 so postavili tri počitniške hišice. Leta 1976 so kočo povečali in obnovili ter jo ob odprtju 26. junija 1977 preimenovali v Dom na Smrekovcu, piše na spletni strani PZS. Leta 1983 so dom priključili na električni daljnovod iz Šoštanja. Dom je stalno odprt v poletnem času, pozimi pa med vikendi in prazniki, za večje najavljene skupine ga po dogovoru odprejo tudi ob drugih dnevih.
Leta 1913: odprtje Mariborske koče
Mariborska koča je prva planinska koča na Slovenski planinski poti, ki letos praznuje 70 let. Prvo kočo je na mestu, kjer danes stoji Mariborska koča, leta 1913 odprlo Nemško planinsko društvo iz Maribora. Po 1. svetovni vojni jo je 16. julija 1921 kupila Mariborska podružnica SPD in jo po preureditvi slavnostno odprla 14. maja 1922.
Mariborska koča je prva koča na Slovenski planinski poti, ki se začne v Mariboru, poteka čez Pohorje in se prek Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in predalpskih hribovij spusti na Kras ter konča na Debelem rtiču ob Jadranskem morju.
Kočo, v kateri so imeli Nemci med okupacijo vojaško postojanko, so partizani 3. septembra 1944 požgali. Mariborski planinci so na starih temeljih postavili novo kočo in jo odprli 14. julija 1946. Zunanjost koče je še zdaj taka, kot je bila ob otvoritvi, v notranjosti pa so pozneje marsikaj izboljšali, je zapisano na spletni strani PZS.
Leta 1990 je PD Maribor-Matica načrtovalo, da bo zgradilo novo kočo, vendar so zaradi finančnih težav gradnjo odložili. V letih 1992 in 1993 so prenovili staro kočo, na novo opremili spalne prostore, uredili sanitarije in napeljali nov vodovod. Koča je odprta od vključno srede do nedelje.
9. avgusta 1953: odprtje Domžalskega doma na Mali planini
Domžalski dom na Mali planini stoji na južnem, malo nižjem delu Velikoplaninske visokogorske planote, imenovanem Mala planina, v njeni bližini je staro pastirsko naselje. Dom so zgradili domžalski planinci in ga odprli 9. avgusta 1953. Leta 1956 so zgradili električni daljnovod od Kisovca do doma, leta 1963 pa še veliko depandanso.
Domžalski dom Mala planina bo avgusta praznoval 70 let.
Leta 1988 so adaptirali prostore s prenočišči, jih posodobili in prilagodili za potrebe penzionskih gostov. V letih 1992 in 1993 so zgradili pokrit vezni hodnik med domom in depandanso ter nove sanitarije, dvignili ostrešje depandanse in s tem pridobili prostor za nova ležišča ter opravili več obnovitvenih del. V domu je z grafoskopom, diaprojektorjem in televizijo opremljena učilnica za gorniška usposabljanja. Dom je odprt vsak dan.
28. junija 1953: odprtje Koče na Kriški gori
Planinsko društvo Križe je kočo na Kriški gori začelo graditi leta 1950, prihodnje leto pa je bila zasilno odprta ob sobotah in nedeljah. Popolnoma dograjeno kočo so slovesno odprli 28. junija 1953. Leta 1963 so dozidali prizidek z jedilnico in skupnim ležiščem. Leta 1975 so iz vasice Gozd zgradili tovorno žičnico, ki je močno olajšala oskrbovanje koče.
Leta 1981 so kočo povečali in obnovili. Ker je postala pretesna in tudi ni več ustrezala sodobnejšim zahtevam obiskovalcev, se je PD Križe odločilo, da jo poveča in obnovi. Leta 1991 so staro kočo podrli, pozidali novo in dokončali pritlične prostore.
Koča na Kriški Gori je junija praznovala 70 let obstoja.
V letih 1992 in 1993 so nadaljevali z gradnjo in opremljanjem koče ter namestili sončne celice. Leta 1993 so postavili ekološko stranišče in vključili mobitel, leto pozneje pa fasado obložili z lesom. Od decembra leta 2006 je koča priklopljena na javno električno omrežje. Koča je v zadnjih letih postala izjemno prepoznavna in priljubljena zaradi gugalnice velikanke, ki so jo postavil streljaj od koče.
Preberite še:
