Petek, 14. 3. 2025, 17.00
2 uri, 48 minut
Nasvet za izlet v hribe (80.)
Najlepše poti skozi preproge spomladanske rese nad Celjem #video

Ta hip najbolj obiskana in fotografirana pešpot v Sloveniji - med spomladansko reso na Veliki Slomnik.
V sredogorje in visokogorje se je vrnila zima. Zaradi novozapadlega južnega snega bo v prihodnjih dneh tudi nevarnost plazov, zato je prav, da se pohodniki v prihodnjem tednu odpravijo na nižje hribčke. In ti imajo trenutno že kaj pokazati. Pomlad se je pod tisoč metri nadmorske višine že prebudila, spomladanska resa in teloh sta obarvala gozdove. Največ rožnatih in vijoličastih preprog rese je na celjskem koncu. Naj bo to naš tokratni nasvet za izlet v hribe. Nedaleč stran pa iz zemlje že kukajo tudi prve velikonočnice.
Nad tisoč metri spet prava zima
Nad 1.200 metri je samo v noči na ta petek zapadlo 20 centimetrov in več snega, tudi na Rudnem polju nad Pokljuko. Z Mojčinega doma na Vitrancu (1.555 metrov) poročajo o 30 centimetrih, do sobote naj bi ga bilo že več kot meter. Trideset centimetrov je padlo tudi v okolici Orožnove koče na planini za Liscem pod Črno prstjo (1.346 metrov), od tam oskrbnik poziva, da se uporabi pot po Drči in ne po Snežni konti, saj moker sneg s Črne prsti že plazi. Omenjeni koči sta odprti ob koncih tedna in bosta tudi ta konec tedna. Številne pa zaradi novega snega 15. in 16. marca ne bodo odprte, na primer koča na Snežniku. Toliko snega to zimo v visokogorju morda sploh še ni bilo, na Kaninu ga je že zapadlo meter in pol, do nedelje pa bi ga lahko še toliko. Prav zaradi plazov je sredogorje in visokogorje v prihodnjih dneh pametneje zamenjati za ture pod tisoč metri.
Čas za pohode med spomladansko reso
Spomladanska resa pod Velikim Slomnikom
Smo pa številni pohodniki že prešli na pomladne ture, saj so hribe pod tisoč metri že okrasile prve spomladanske barve. Za te poskrbijo zvončki, telohi, kronice, trobentice in predvsem spomladanska resa. Ta je majhen grmiček, ki marca cveti po gozdovih pod tisoč metri. Do 30 centimetrov visok grm se lahko razraste na velikih površinah, zato so pešpoti prek pravih preprog te rožnate, vijoličaste, včasih pa tudi bele rese tako priljubljene v teh dneh. Najbolj znane in obiskane, a vseeno tudi nekoliko skrite so na treh vrhovih nad Celjem.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, še več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Veliki Slomnik iz Liboj, Košnice ali vasi Tremerje
Pogled z razgledišča na zahodnem robu grebena Velikega Slomnika
Prava avenija skozi spomladansko reso je na poti na Veliki Slomnik (609 metrov). Mogoča izhodišča za turo so iz vasi Liboje, Košnica in Tremerje. Najkrajša je iz Liboj (300 m). Po najprej asfaltni cesti in nato gozdni cesti preproge rese dosežemo v manj kot pol ure. Resa namreč cveti na jugozahodnem pobočju Velikega Slomnika. Do samega vrha - tik pod njim je na najbolj zahodni točki te grebenaste gore lep razglednik - je nato še 15, 20 minut precej strmega in kamnitega vzpona. Če krenemo iz Košnice (349 m), se najprej po zložnem severovzhodnem pobočju v eni uri vzpnemo na Veliki Slomnik, nato pa moramo po strmem jugozahodnem sestopiti do območja z reso. Enako velja, če gremo po markirani jugovzhodni poti iz vasi Tremerje (231 m).
Mali in Veliki Slomnik v krožni turi (lahko še na Šmohor)
Nasproti Velikega Slomnika se dviga greben Šmohorja s cerkvijo sv. Mohorja in planinskim domom.
Spomladanska aleja na Veliki Slomnik
Sam zato raje predlagam krožno pot iz vasi Tremerje čez Mali in Veliki Slomnik. Parkira se na koncu vasi Tremerje in krene še nekaj deset metrov do konca asfaltne ceste. Tam se pred hišo zavije desno navzgor na makadamsko cesto, ki kmalu postane pešpot. Ta del čez Mali Slomnik (409 m) je sicer nemarkiran, a brez težav sledljiv. Že po grebenu Malega Slomnika je nekaj rase. Na koncu grebena sledi krajši strm vzpon na sedlo med Velikim Slomnikom in Šmohorjem. Ko pridemo na makadamsko cesto na sedlu, zavijemo desno navzdol in markirana pot nas pripelje do omenjenega območja s spomladansko reso. Od tam se vzpnemo na sam vrh Velikega Slomnika in nato sestopimo po markirani jugovzhodni poti v Tremerje. Če si želimo daljši pohod, lahko s sedla med Velikim Slomnikom in Šmohorjem najprej krenemo še levo navzgor na Šmohor z najvišjim vrhom Maličem (936). Na grebenu Šmohorja je tudi planinski dom, ki je vse leto odprt vse dni v tednu razen ob ponedeljkih. Krožna tura Tremerje-Mali Slomnik-Malič-dom na Šmohorju-Veliki Slomnik-Tremerje skupaj nanese 16 kilometrov in 930 višinskih metrov
V videu poglejte, kako je videti daljša krožna tura čez Mali Slomnik, Malič in Veliki Slomnik:
Vipota in Celjska koča iz doline potoka Pečovnik
Spomladansko reso uporabljajo tudi za čaj.
Na drugi strani Savinje od vasi Tremerje je Vipota (532 m). Ta celjski mesti gozd je sicer najbolj znan po duglazijah, najvišjih drevesih v Sloveniji. Stara so več kot 140 let, več kot 50 je višjih od 50 metrov, najvišja 67 metrov. Na Vipoto se lahko vzpnemo iz vasi Tremerje ali pa iz doline potoka Pečovnik. V tem primeru nas najprej čaka pol ure vzpona pod duglazijami do vrha Vipote, nato pa se spustimo na južno pobočje, kjer cveti resa (Rifengozd), torej ob poti z Vipote proti Celjski koči. Tudi ta tura je lahko daljša krožna, če nadaljujemo vse do Celjske koče in sestopimo po krajši poti nazaj do potoka Pečovnik. Pot je označena z markacijami.
Srebotnik s parkirišča Hudičev graben v vasi Zvodno
Bujno v teh krajih cveti tudi teloh.
Tretji vrh s spomladansko reso pri Celju pa je Srebotnik (700 m). Tudi na tega vodi vrsta pešpoti, krajših, daljših, lažjih in zahtevnejših. Najkrajši in z najlažjim parkiranjem sta poti iz vasi Zvodno, saj je tam urejeno parkirišče pred Hudičevim grabnom. Na Srebotnik se lahko vzpnemo kar skozi Hudičev graben, a tukaj potrebujemo čelado in komplet za samovarovanje. Pravijo, da je to lahko eden prvih vzponov za začetnike, ki se še spoznavajo s klini, skobami in jeklenicami ter uporabo kompleta za samovarovanje. Drugi del vzpona je običajna pešpot. Do vrha Srebotnika je ena ura, se pa lahko z istega izhodišča na Srebotnik podamo tudi po običajni planinski poti, primerni za vse. Ta gre naokrog gore, tako da je po dolžini daljša in vzame dobro uro.
Velikonočnica je na Boču že zacvetela
Lani je pod Bočem cvetelo 115 velikonočnic.
Naj vas spomnimo še na eno turo, ki je kot nalašč za začetek pomladi. To je Boč (978 m), saj pod njim marca zacvetijo velikonočnice. Prve so že pokukale iz zemlje. V petek, 21. marca, ob 16. uri bodo v planinskem domu na Boču pripravili predavanje o velikonočnici, zelo dragoceni cvetlici, ki je ogrožena. Trganje je strogo prepovedano, na Boču postavijo kar vaško stražo. O tej roži in turi smo pisali pred letom dni.