Sobota, 9. 7. 2022, 11.00
2 leti, 2 meseca
Doroteja Jazbec, načelnica markacijskega odseka pri PD Lisca Sevnica
Markacisti, kaj bi brez njih?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,68
1
Markacisti so za vzdrževanje planinskih poti v Sloveniji izjemnega pomena. Večina je moških, povprečna starost pa je 53 let, zato Doroteja Jazbec s svojo mladostjo in zagnanostjo še toliko bolj izstopa.
Markacisti so za vzdrževanje planinskih poti nepogrešljivi. Planinske poti v Sloveniji čisti in vzdržuje 884 markacistov in inštruktorjev markacistov vseh treh kategorij, kar je malo oziroma premalo za več kot 11 tisoč kilometrov poti. Med markacisti je samo deset odstotkov žensk, med njimi je tudi 35-letna Doroteja Jazbec iz Radeč, načelnica markacistov pri PD Lisca Sevnica. Kaj vse spada v njihov delokrog in zakaj je pomembno, da imajo dobre odnose z lastniki zasebnih zemljišč?
Ob poznavanju podatka, da je med slovenskimi markacisti kar 90 odstotkov moških in da je njihova povprečna starost 53 let, je Doroteja Jazbec vsekakor velika izjema. Ne samo da je pripadnica ženskega spola, je tudi pripadnica mlajše generacije in ena redkih žensk na položaju načelnice markacistov.
Med markaciste jo je zaneslo povsem po naključju, je v pogovoru za Sportal pripovedovala ob dnevu slovenskih markacistov, ki ga je kar 200 markacistov iz vse Slovenije preživelo na planinskih poteh Gorjancev, zraven pa ustvarilo kar 1.637 (Knafelčevih) markacij, ki so za planince nekakšno zagotovilo, da hodimo po pravi poti.
Začelo se je z mislijo na Triglav
Med slikanjem markacije.
"Pred več kot desetimi leti sem se pred odpravo na Triglav, takrat še kot študentka, ko gledaš na vsak evro, včlanila v planinsko društvo, predvsem zato ker sem vedela, da bom kot članica društva imela cenejše prenočišče. Ko pa sem že bila članica društva, me je takratni predsednik društva povabil med markaciste.
Očitno je prepoznal mojo zagretost, poleg tega je želel, da se ekipa markacistov pomladi in da v njihove vrste zapiha drugačna, povezovalna energija," se svojih začetkov med markacisti spominja Doroteja.
Najprej je opravila osnovno usposabljanje, zelo hitro pa je prevzela tudi vlogo načelnice markacistov pri PD Lisca Sevnica. Zdaj je to že njen drugi mandat.
"Ko spoznaš ta svet in vidiš, da so markacisti res ena velika družina, velika skupina ljudi, ki jih povezujeta iskrenost in dobra volja, ko so dnevi z njimi res lepo preživeti, potem je logično, da vztrajaš. Med delom naredimo nekaj za svoje telo, pa tudi za skupnost," pravi Jazbečeva, ki je zelo dejavna tudi kot novinarka, gasilka in markacistka v Društvu markacijskega odseka.
Delovne nedelje
Čeprav ne izhaja iz značilne pohodniške družine, pa so pri njej zdaj gore na prvem mestu. "Veliko nedelj je posvečenih delovnim akcijam in ogledom planinskih poti, ki spadajo pod okrilje našega društva, tudi zato da markaciste, predvsem tiste, ki so v našem društvu novinci, seznanimo z našimi potmi. Generacija, ki je nam utirala pot, se namreč stara in zdaj smo mi, mladi, na vrsti, da uvajamo naše naslednike in jim pomagamo utirati pot," se zaveda pomena predajanja izkušenj in znanja na (še) mlajše generacije.
11 tisoč kilometrov planinskih poti
V Sloveniji je 11 tisoč kilometrov planinskih poti, v PD Lisca Sevnica skrbijo za vzdrževanje dobrih 146 kilometrov poti.
"V društvu se dogovorimo, kdo skrbi za kateri odsek, potem pa si kot markacist odgovoren za to, da odsek redno pregleduješ. Najpogosteje je to na začetku planinske sezone, ko se začne ozelenitev, enkrat med sezono in nato še po koncu sezone, pred zimo. Če so potrebna večja dela oz. večji posegi, društvo stopi skupaj in delo opravimo ekipno," pojasni sogovornica.
Zabojček s čopiči in barvami - obvezna oprema slehernega markacista.
Seznam zadolžitev markacistov je dolg
Kaj vse je na seznamu markacistovih zadolžitev? Prav gotovo to ni samo risanje markacij na skale in drevesa, čeprav je to izjemno pomembno.
"Naše delo je v osnovi čiščenje podrasti in grmičevja, zato da markacija ni zakrita, ampak je v vidnem polju, potem urejanje poti, ki so uničene zaradi erozije, če je potrebno, se naredijo tudi stopnice, da je korak lažji, ter risanje in obnavljanje markacij. Pomembno je tudi, da se dobro razumemo z lastniki zasebnih zemljišč, prek katerih vodijo planinske poti," poudarja Doroteja, saj zaradi porasta obiskovalcev nekateri lastniki ne želijo, da je pot speljana ravno mimo njihove hiše.
"Pomembno je, da dobro poznaš zakonodajo, kaj lahko in česa ne smeš, da imaš pravi pristop do lastnikov zemljišč, da si sposoben navezati stik z vsemi, ki so kakorkoli povezani s planinstvom. To so malenkosti, k pa tvorijo celoto," sklene načelnica markacijskega odseka pri PD Lisca Sevnica.
Markacije v povprečju obnovijo na vsaki dve ali tri leta, je pa to odvisno od podlage, na kateri je markacija, od vremenskih razmer in lokacije. Odvisno je, ali je markacija na odprtem ali med krošnjami. "Najbolj hvaležna podlaga je bukev, ki ima gladko lubje," še pove sogovornica.
Knafelčeva markacija letos praznuje sto let in je eden od simbolov slovenskega planinstva. Njen idejni oče je Alojz Knafelc, kartograf, načelnik markacijskega odseka SPD in nekdanji oskrbnik Koče pri Triglavskih jezerih.
Knafelčeva markacija so bele pike, obdane z rdečim kolobarjem. Njihova velikost je med osmimi in desetimi centimetri, medtem ko je razmerje med rdečim kolobarjem in belo piko v prečnem prerezu 1 : 2 : 1. Je likovno izčiščeno in popolno znamenje, ki je hkrati izvirno, udomačeno, funkcionalno, opazno in prepoznavno.
Markacijska dejavnost znotraj PZS obsega strokovni servis pri označevanju in vzdrževanju planinskih poti, evidentiranje planinskih poti, izobraževanje in usposabljanje kadrov ter nadzor nad planinskimi potmi.
Slovenski markacisti so leta 2021 skupaj s tehnično skupino, ki skrbi za zahtevne in zelo zahtevne planinske poti v visokogorju, obnovi in vzdrževanju planinskih poti namenili skoraj 37 tisoč prostovoljnih ur dela.
Slovenski markacisti so lani opravili kar 37 tisoč ur prostovoljnega dela.
37 tisoč prostovoljnih ur dela
Slovenski markacisti so lani opravili skoraj 37 tisoč prostovoljnih ur dela. Vse delo opravijo zastonj, povrnjene imajo edino potne stroške na teren.
"Dela je ogromno, število ur, ki jih posameznik opravi, pa je odvisno od tega, kako angažiran je. V naše društvo smo dobili sedem, osem mladih markacistov, ki smo jih spoznali v okviru akcije Veseli markacist, zato se še toliko bolj potrudimo, da vsakih 14 dni ali pa vsaj enkrat mesečno izvedemo delovno akcijo ali ogled poti. Takrat ti to vzame ves dan in to moramo vzeti v zakup. Nabere se veliko ur, beležimo pa jih samo zato, ker moramo ob koncu sezone pripraviti poročilo, jih pa ne preštevamo kar naprej. V ospredju našega dela je ljubezen do gora in tako tudi gledamo na naše delovanje. Nikakor ne skozi denar, skozi vložene ure in trud. To je nekaj, kar delaš, ker si planinec in želiš zraven storiti nekaj za skupno dobro."
Med markaciste sodi tudi posebna tehnična skupina pri PZS, ki se ukvarja z zahtevnejšimi deli v visokogorju.
Dopolnjen zakon o planinskih poteh prinaša dobre novice
Kot rečeno, markacisti svoje delo opravljajo brezplačno, medtem ko stroške za porabljen material (barve, čopiči …) in orodja, ki jih potrebujejo pri svojem delu, krijejo planinska društva. In tu se obeta pomembna sprememba.
Kot je na dnevu slovenskih markacistov povedal predsednik PZS Jože Rovan, se prostovoljnim markacistom PZS z novim letom obetajo tudi boljši časi. Dopolnjen Zakon o planinskih poteh namreč določa obveznosti države pri financiranju vzdrževanja planinskih poti, pa tudi šolanja in opreme markacistov, je napovedal Rovan.
Peta sezona izbora Naj planinska pot
Pomembno delo markacistov so v okviru pobude Očistimo naše gore prepoznali tudi v Zavarovalnici Triglav in mu v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije posvetili izbor Naj planinska pot.
Zmagovalka pete sezone akcije Naj planinska pot je Hanzova pot na Prisojnik. Obnovljena bo še v tem letu.
"S predstavitvijo nabora poti, ki nujno potrebujejo obnovo in za katere nato glasuje širša javnost, že peto leto zapored osvetljujemo plemenito prostovoljno delo slovenskih markacistov. Gre za prave heroje, ki nas lahko spodbudijo, da tudi sami z majhnimi dejanji, kot so pravilna oprema, ustrezen izbor ciljev glede na našo fizično kondicijo ter pripravljenost, da s hribov poleg lepih spominov odnesemo vsaj svoje odpadke, morda pa tudi kakšno 'tujo' smet, prispevamo k ohranjanju čiste in varne narave ter tako ustvarjamo varnejšo in trajnejšo prihodnost," je o namenu izbora Naj planinska pot na dnevu markacistov povedala Ana Cergolj Kebler, vodja akcije Očistimo naše gore v Zavarovalnici Triglav.
Ljubitelji gora so letos za zmagovalko izbora izbrali Hansovo pot na Prisojnik, ki bo predvidoma obnovljena že letos.
Preberite še:
1