Ponedeljek, 23. 3. 2020, 4.00
4 leta, 1 mesec
Pogovor s strokovnjakom za športno pravo – Blaž Tomažin Bolcar
Obstaja skrb, da bi nekateri trenutni položaj s koronavirusom izkoristili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,70
5
Sezona se za košarkarje Cedevite Olimpije in Krke uradno še ni končala, čeprav se je državno prvenstvo že zaključilo. Negotovost lige ABA je še v zraku.
Kakšen je pravni položaj športnikov ob nastalem položaju zaradi višje sile, ki sliši na ime koronavirus? Marsikatere pogodbe ne vsebujejo določil glede višje sile, še posebno ne glede epidemije. Vprašanj je in jih bo veliko, človeško pa bo, da klubi tovrstnega položaja ne bodo izrabljali pri finančni konsolidaciji.
V Sloveniji smo lahko videli, da so se zaradi širjenja koronavirusa, ki preži po vsem svetu, v treh športih že odločili za zaključek tekmovanj. V hokeju, odbojki in košarki so se pri tovrstnem koraku sklicevali na zdravje športnikov. Razlogi, da se v tem trenutku ne stopi na športno prizorišče, je povsem logična in pravilna odločitev. Medtem so se drugod odločili, da zamrznejo tekmovanja in nekoliko počakajo, ali se bo stanje morda umirilo.
V prvih treh primerih se poraja vprašanje, v kakšni meri so športniki zaščiteni, če jim bodo klubi zaradi nastalih razmer prekinili pogodbe oziroma neizplačali dogovorjene plače. Vendarle bi morali nekateri prejeti še tri plače.
"Športni pravniki po celem svetu smo si enotni v tem, da ni čisto jasno, kako bi se morebitni spori razpletli, saj gre za razmere, ki jih ne poznamo vse od konca druge svetovne vojne. Vprašanja se porajajo glede statusa igralcev, veljavnosti prvenstev, veljavnosti oziroma izplačil po sponzorskih pogodbah ter vseh preostalih pogodbah, ki se sklepajo v športni industriji. Postavlja se veliko vprašanj, odgovori na njih pa so v veliki soodvisnosti. Npr. v nogometu bo v primeru podaljšanja prvenstev treba rešiti status igralcev, ki jim pogodbe potekajo 30. junija oziroma tistih, ki so že sklenili predpogodbe z novimi klubi. Treba bo podaljšati pogodbe na način, da bodo še vedno v isti sezoni. Kaj se bo zgodilo s prestopnimi roki, ki bodo skrajšani? To so stvari, ki jih bo treba usklajevati," razmišlja odvetnik, specialist za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar.
Državno prvenstvo končano, liga ABA še ne. Kaj je s pogodbami?
Če gledamo košarko, vsi slovenski košarkarski klubi "nimajo" še povsem zaključene sezone, vsaj ne trije, ki igrajo ligo ABA – Cedevita Olimpija, Koper Primorska in Krka. Do konca je namreč še en krog ter izločilni boji oziroma boji za obstanek. Olimpija bi se lahko borila za prvaka, Krka pa morda morala v kvalifikacije, v katerih bi si reševala kožo med prvokategorniki.
Odvetnik, specialist za športno pravo Blaž Tomažin Bolcar poudarja resnost trenutnega položaja za športnike in klube, ki je posledica koronavirusa.
"Glede na napovedi nekaterih klubov si lahko košarkarji po odločitvi Košarkarske zveze Slovenije (KZS) obetajo, da bodo klubi skušali pogodbe z njimi prekiniti (predvsem pri tistih košarkarjih, ki bi jim pogodba potekla s koncem sezone) oziroma prekiniti izplačilo vseh plač od dne, ko so igrali zadnjo tekmo letošnjega državnega prvenstva (11. 3. 2020). To pomeni, da igralci ne bi dobili dela plače za marec ter plač za mesece april, maj in junij 2020. Vprašanje, ki se pojavlja, je, kaj se zgodi s klubi, ki sezone v regionalni ligi ABA še niso zaključili. V primeru igranja v tej ligi sezona namreč še ni končana in bi potemtakem igralci morali nositi posledice kluba, ki bi se npr. odločil, da v letošnjem tekmovanju ne bo več nastopal," opozarja Bolcar.
Pravni položaj košarkarjev je mogoče ocenjevati na podlagi prava, po katerem bi se presojala vsebina njihove pogodbe v primeru spora, pravi strokovnjak za športno pravo: "Pristojnost za reševanje sporov je navadno razdeljena med sodišča v Sloveniji in Košarkarsko arbitražno razsodišče (BAT). V primeru pristojnosti slovenskih sodišč se bo spor presojal ob uporabi slovenskega prava, medtem ko bo v primeru pristojnosti BAT-a spor reševal skladno z načelom pravičnosti in poštenja. Razlike med obema znajo biti odločilne za izid postopka."
Uporaba določil o t. i. višji sili
"Teureja 153. člen Obligacijskega zakonika, ki pravi, da je imetnik prost odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil zunaj stvari in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti. Epidemija, ki jo razglasijo pristojne institucije, se kvalificira kot okoliščina višje sile.
Pogodbe, ki vsebujejo klavzulo glede višje sile, se bodo presojale skladno z načinom zapisa (navadno takšne klavzule vsebujejo le naravne pojave, kar bi znalo pomeniti izključenost epidemije). Pri pogodbah, ki takšne klavzule ne vsebujejo, pa bo prišla v poštev zakonska določba. V vsakem primeru se lahko stranka sklicuje na institute višje sile le toliko časa, kolikor trajajo okoliščine oziroma vzrok takšnih razmer. Tukaj pa bi sodišče moralo presojati, ali je bil ukrep končanja prvenstva in ne zgolj njegove začasne ustavitve sorazmeren. Vprašanje je, ali bi se lahko prvenstvo s preložitvijo izpeljalo (ter morebitne obveznosti do sponzorjev odložile in izpeljale pozneje in npr. v povečanem obsegu).
V primeru, ko bi se spori presojali skladno z načelom vestnosti in poštenja ("ex aequo et bono"), pa bi lahko razsodnik v sporu odločil tudi na podlagi zunajpravne pravičnosti celo v nasprotju oziroma ne glede na zakon oziroma sklenjeno pogodbo (t. i. pravična rešitev ob upoštevanju interesov obeh strank).
V vsakem primeru bi se spori reševali od primera do primera in skorajda ni mogoče vzpostaviti neke enotne, generalne rešitve za vse športe," so besede Bolcarja.
Sam razlog epidemije v Sloveniji najverjetneje ne bi zadoščal za prekinitev pogodbe
V primeru, da bi klub želel z igralcem prekiniti pogodbo oziroma mu ne izplačati preostanka plač, bi bilo treba takšno klubsko odločitev podpreti z ustreznimi konkretnimi razlogi in podkrepiti z dokazi. Sam razlog epidemije najverjetneje v košarki pri nas ne bi zadoščal (še posebej ne za Slovenijo in za klube, ki so že zaključili sezono v mednarodnih tekmovanjih).
V športnih panogah je namreč vir prihodkov strukturiran različno. Če gledamo košarko in odbojko, največji delež pri zagotavljanju proračunskih sredstev pade na sponzorje. Klubi si od vstopnic ne morejo obetati zaslužka, saj obiskanost v državnih prvenstvih ni takšna, kot bi si mnogi želeli. Prav tako ne prejmejo sredstev za TV-pravice oziroma so zelo majhne, saj prenosov na televiziji praktično ni.
"Da se ne bo vse skupaj izrabljalo za finančno konsolidacijo klubov"
Drugače je v nogometu. Če gledamo Prvo Ligo Telekom Slovenije, je osrednji sponzor Telekom Slovenije odkupil tudi TV-pravice za prenose 1. nogometne lige. Prav tako je obisk nogometnih tekem večji in si lahko klubi, če ne drugega, vsaj pokrijejo stroške organizacije tekme. Poleg tega se pri nogometu živi tudi od prodaje igralcev (pričakovati je, da bo ta trg v letošnjem poletju močno "padel"), kar je pri košarki in odbojki povsem drugačne.
V Prvi Ligi Telekom Slovenije še ni znano, kako bo z morebitnim nadaljevanjem sezone.
Tako športniki kot delodajalci so zaradi koronavirusa torej v nezavidljivem položaju. "Da se zaradi trenutnega stanja le ne bo vse skupaj izrabljalo za finančno konsolidacijo klubov, s tem da se bodo sklicevali na višjo silo … Občutek je, da se na igralce, če gledamo košarko, gleda kot na prekarne sezonske delavce, ker se napovedujejo predčasne prekinitve pogodb, kar ni dobro. Če želiš razvijati pravo športno okolje, športni posel, se moraš do svoje največje oziroma najpomembnejše dobrine obnašati bistveno drugače. Kakšno sporočilo daješ s tem, da jih odstraniš; še posebej, ko niso izkazani nikakršni znaki škode, ki naj bi jo klub utrpel? S tem se tudi ne gradi blagovne znamke športne organizacije – ta bi morala za svoje igralce poskrbeti kot za svojo družino," izpostavlja Bolcar.
Dejstvo je, da marsikateri košarkarski klubi pri nas dihajo na škrge in komaj preživijo sezono. Zato bi se lahko zgodil ta scenarij, da bi kdo hotel izkoristiti nastal položaj in s prekinitvami pogodb privarčevati nekaj denarja, ker se je tekmovanje že zaključilo, ter na tak način konsolidirati svoje finančno stanje.
"Občutek je, da takšno stanje odgovarja vsem, razen igralcem"
"Tu bo moral biti prisoten socialni dialog. Od primera do primera. Če pride do postopkov pred arbitražo ali sodišči, bo treba dokazati, zakaj je pri klubih prišlo do izpada prihodkov. Lahko se tudi zgodi, da bo kriza prizadela kakšnega sponzorja in njegovo branžo ter bo imel zaradi tega izgubo prihodkov. Klub bi moral v takem primeru dokazovati, da je res prišlo do izgube sredstev, igralec pa na drugi strani zahtevati. Kako se bodo odločali v teh okoliščinah, malce ostaja v zraku. Vsi se sprašujemo, kakšna bi bila končna odločitev. Občutek je, da takšno stanje odgovarja vsem, razen igralcem," še dodaja Bolcar.
Koronavirus je tudi v športu odprl številna vprašanja.
In kaj v primeru zmanjševanja oziroma odpovedi pogodbeno dogovorjenih plačil preostane košarkarjem? "Najhitrejša in stroškovno učinkovita rešitev bi bila sklenitev dogovora s klubom (bodisi poravnave, ki vključuje izključno plačilo za tekočo sezono, ali paketnega dogovora za sklenitev pogodbe še za prihodnjo sezono). Tako bi se igralci izognili dolgim postopkom pred slovenskimi sodišči oziroma dragim postopkom pred BAT-om. V vsakem primeru pa bi se izognili negotovosti glede končne odločitve, ki bi vsekakor predstavljala velik izziv za sodnike oziroma arbitre," odgovarja strokovnjak za športno pravo.
5