Sobotni intervju
Primož Roglič
Sobota, 26. 1. 2019, 4.00
9 mesecev, 2 tedna
Sobotni intervju - Primož Roglič
Zelo sladke skrbi za Primoža Rogliča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,96
1
Primož Roglič bo imel v letošnjem letu poseben cilj v sosednji Italiji. Rad bi osvojil prestižni Giro.
Močan veter, mraz, sonce, toplejši dnevi … Vse to spremlja najbolj vročega slovenskega kolesarja Primoža Rogliča na pripravah v Alicanteju v Španiji. Čeprav je vreme spremenljivo, pa njegove misli niso. Usmerjene so v sosednjo Italijo in znameniti Giro, na katerem bo prvič kot kapetan moštva na tritedenski dirki. Vstopil bo v nov svet. To bo zanj izziv, ki ga še ni vajen, pa čeprav je lanski Tour odpeljal v slogu vrhunskih kolesarjev.
Biti skupno na četrtem mestu slovitega Toura je dosežek, o katerem večina kolesarjev le sanja. Zlasti tisti, ki jih zanimajo skupne zmage na tritedenskih dirkah. In Primoža Rogliča vleče v to smer, kako je biti pred vsemi na največjih kolesarskih dirkah na svetu. Če lani na Touru še ni bil kapetan in je bil na koncu kljub temu pred "leaderjem" nizozemske ekipe LottoNL Jumbo Stevenom Kruijswijkom, bo to čast doživel letos na Giru. Hkrati bo to zanj velika obveza, česar se dobro zaveda. Breme bo padlo nanj, saj bodo oči uprte v njegovo kolesarjenje. Njegova velika želja je, da bi v rožnati majici prikolesaril na cilj, ne glede na to, da je šele v tem desetletju sploh vstopil v svet kolesarstva, v katerem je spisal že marsikatero zgodbo – tudi dve etapni zmagi na Touru, ki velja za dirko vse dirk, in ena na Giru, na katerem je bil leta 2016 najhitrejši v kronometru. Med drugim svetovni podprvak v kronometru leta 2017 ...
Ali se imate še za novinca v kolesarstvu, glede na to, da vstopate, če se ne motim, v sedmo sezono kot profesionalni kolesar?
Izračunajva, leta 2013 sem začel …
"Nimam občutka, da gre za pravljico. Vsak dan sem od jutra do večera na kolesu. Trdo delam."
2013, 2014 … 2019, torej sedma. Glede na to, da morava seštevati, niste novinec.
Saj to (smeh, op. a.). O tem sploh ne razmišljam. Nimam se več za novinca. Stvari vsako leto bolj poznam. Pridružujem se izkušenim, pravim kolesarjem.
Kako doživljate svojo kolesarsko kariero? Kot pravljico?
Nimam občutka, da gre za pravljico. Vsak dan sem od jutra do večera na kolesu. Trdo delam. Veliko dela je. Nekateri tudi že dirkajo v Avstraliji, vsi ostali pa poskušamo v tem času ogromno trenirati in narediti dobro bazo pred sezono, da bo potem v njej čim "udobneje".
Ste tako uživali tudi kot smučarski skakalec?
Kaj pa vem … Sem, sicer se ne bi ukvarjal s skoki skoraj 15 let. Zagotovo sem užival, ker me vedno žene želja postati najboljši. Ko začneš skozi to gledati, nikoli ni dovolj. Vedno stremim k boljšemu.
S katerim športom se je teže ukvarjati, s kolesarstvom ali skoki? Vendarle gre za povsem različna športa …
Večina bi rekla, da s kolesarstvom. Za telo je pri kolesarstvu večji stres. Vsega je več. A poznam tudi smučarske skoke. Izogibal bi se primerjavi. Dejstvo je, da moraš v obeh športih ogromno stvari postoriti, če želiš biti najboljši. Povrhu vsega potrebuješ kanček sreče. Tudi pri kolesarjenju te lahko, ko greš na trening, avto zbije in si celo sezono brez pogona. Če ni še česa hujšega … Vedno potrebuješ tudi nekaj sreče.
Vas tuji mediji še veliko sprašujejo o skokih?
Me, kar. Najbolje bi bilo, da bi si vse posnel in potem samo predvajal (smeh, op. a.). Po drugi strani pa je lepo, ker sem edini, ki lahko to omenim.
Kako je s prehrano? Ste pri skokih bolj pazili?
Način prehranjevanja je povsem drugačen. Kot primer lahko pokažem aplikacijo prehrane, ki jo imam na telefonu. Vsak dan imam točno določeno, koliko kalorij moram zaužiti za zajtrk, kosilo … Glede na to, koliko kalorij bom pokuril na treningu, je treba to noter prinesti. Vse imam napisano na grame. Poglejva za kosilo: 120 gramov kruha denimo, 59 gramov piščanca, 520 gramov solate s kuskusom. Potem dam stvari na tehtnico, izmerim in pojem. S seboj imamo celoten kamion hrane in kuharje. Po drugi strani gre pa pri nas v bistveno večje podrobnosti kot pri skokih. Vsaj takrat se nismo šli takšnih stvari. Ne vem, kako je zdaj.
"Še vedno je največja poanta, da imaš vsak dan različen tip treninga, ješ pa večinoma isto."
Kaj pa, ko niste na pripravah? Se morate paziti?
Pojem, kar imam predpisano. Tudi doma uporabljam to aplikacijo, vendar je doma nerealno vse to izpeljati, ker si ne morem narediti šestih različnih jedi in vse dati na tehtnico. Realnost je drugačna. Še vedno je največja poanta, da imaš vsak dan različen tip treninga, ješ pa večinoma isto.
Hamburgerji, pice?
Tu tega ni, vendar se ne moreš iti takšnega načina življenja vseh 365 dni v letu, ker bi se ti zmešalo. Imamo šest zaposlenih kuharjev, zato ni težko dati vsega skupaj na tehtnico in pojesti.
Pa vendarle morate biti vseeno pazljivi, kaj zaužijete, če gledamo primer Janija Brajkoviča, ki je dejal, da na deklaraciji prehranskega dodatka ni bilo zavedene snovi metilheksanamin.
Da, vsekakor moraš biti zelo pazljiv in se poslužuješ hrane in tega, kar ti priskrbi ekipa - od dodatkov jemljem vitamine, minerale, omega in probiotike. Včasih me je že strah kupiti beljakovinsko ploščico. Zadaj sicer piše, kaj vsebuje, vendar nisem specialist. Pojma nimam, kaj lahko in česa ne. A mislim, da prepovedanih stvari ne bi mogli kar prodajati v normalni trgovini. Ko sem na kolesu in nimam nič jesti ter moram v kakšni trgovini kupiti tablico, včasih shranim papirček, če bi v prihodnjih dneh ravno prišli na kontrolo dopinga. Tako bi jim pokazal, kaj sem pojedel. Pri vseh stvareh moraš biti pozoren.
Vas je presenetilo, kar se je zgodilo Brajkoviču?
Nisem za to, da bi kar koli ocenjeval, komentiral. Vsakemu se lahko vse zgodi. Nisem o tem razmišljal. Žal mi je, da se mu je to zgodilo. Prebral sem njegov zapis na blogu. Če je bilo tako, kot je zapisal, je bila nesreča.
"Na začetku sem šel lahko gor na zasavsko Sveto goro. Ko je bila dirka, nisem sploh vedel, kako tekmovati v hrib. Zmešan sem bil. Veliko taktike je."
Koliko nenapovedanih kontrol dopinga ste imeli sami v zadnjem obdobju?
Zdaj že kar nekaj mesecev nisem imel kontrole v pripravljalnem obdobju. Sicer pa nenehno. Pridejo tudi domov. Povsod so že bili. Čakam, da pridejo morda sem v Španijo, kjer treniram. Raje imam, da me pregledajo na trening kampu, kot pa da mi hodijo po stanovanju.
Verjetno so v vaši ekipi zelo strogi glede na neslavno preteklost predhodnika Lotta Jumba-Visma, ki je slišal na ime Rabobank. Nekdanji kolesar Thomas Dekker je dejal, da je bil doping del življenja v takratni ekipi.
Stvar je preprosta. Če se posameznik odloči, da se bo ukvarjal z dopingom, bo to delal na svojo pest, saj so v ekipah strogo proti tem stvarem. V naši je ničelna toleranca, da bi se jemala kakšna stvar.
Koliko se je vaše telo spremenilo, odkar profesionalno kolesarite? Spomnimo se, da je leta 2012 dr. Radoje Milić na Fakulteti za šport govoril o vaših odličnih kolesarskih predispozicijah.
Vsako leto sem kaj pridobil. S sedenjem, kolesarjenjem rastem. Največ sem pridobil z dirkanjem. Ko sem začel, nisem imel pojma. Na začetku sem šel lahko gor na zasavsko Sveto goro. Ko je bila dirka, nisem sploh vedel, kako tekmovati v hrib. Zmešan sem bil. Veliko taktike je.
Kaj pa telo?
Človeško telo je iz leta v leto učinkoviteje, ker imajo mišice vse več ponovitev. Vendar gre to do neke meje. Zagotovo sem dobil počasna mišična vlakna, da lahko tekmujem po pet, šest ur. Od štarta tega nisem bil zmožen.
"Zabrusil sem zato, ker sva imela prej težave, da sva jo že založila."
Videti je, da ste zelo analitični. Spomnim se posnetka z lanskega Toura, ko ste po etapi najprej dobesedno zabrusili nekomu iz spremljevalnega dela ekipe, naj spravi napravico, ki ste jo imeli na kolesu. Veliko preučujete?
V bistvu ne (smeh, op. a.). Zabrusil sem zato, ker sva imela prej težave, da sva jo že založila. Nato jo pa iščemo. Zato je bilo pomembneje, da sem mu takoj rekel. Sicer pa daleč od tega, da bi bil analitičen. Nisem strokovnjak za številke. Kot vidiš, imamo za sosednjo mizo ogromno trenerjev in tistih, ki se ukvarjajo z grafi in številkami.
Pa vendarle ne radi prepuščate stvari naključjem. In ena od teh "malenkosti" je bila tudi ta, da ste krajše dopuste orientirali na kraje, kjer je denimo potekala trasa slovitega Toura. Boste šli letos več v Dolomite?
Res je, da rad preučim etape. Sem pa že vse lani novembra pogledal. Načeloma sem vse etape Gira od 11. naprej pregledal, z vsemi zaključnimi vzponi. Zdaj pa tam čas ni najugodnejši, ker je zima. Ceste so zaradi snega po navadi zaprte vse tja do štarta Gira, zato težko opraviš oglede pred začetkom.
Boste šli tudi v Alpe, kjer bo potekala trasa dirke po Franciji?
Načeloma da, zlasti če se bomo odločili, da bom nastopil na Touru, kakor smo načrtovali. Po Giru imamo v načrtu, vendar še ne vem, kdaj in kam. Verjetno bomo šli nekaj dni na višino in si pogledali vse največje prelaze na dirki po Franciji.
Na dirki Po Sloveniji, na kateri ste lani zmagali in sprožili v Sloveniji evforijo, vas potem težko pričakujemo?
Ne, letos žal ne bom mogel nastopiti.
"Že preprosto vprašanje lahko pove veliko. Ali bi bil raje drugi na Touru ali zmagal Giro? Zagotovo želim zmagati."
Vsi vemo, da je sloviti Tour creme de la creme v svetu kolesarstva. Pa vendarle bodo vaše misli zdaj uperjene bolj v Giro. Ali je to za vas degradacija, ker ima Tour vendarle bistveno večjo veljavo kot Giro?
Ne, daleč od tega. Že preprosto vprašanje lahko pove veliko. Ali bi bil raje drugi na Touru ali zmagal Giro? Zagotovo želim zmagati. Moram iti korak za korakom. Imel bom prvo priložnost dirkati na tritedenski dirki kot kapetan moštva. Izkoristiti jo moram in se čim več naučiti ter videti, kako bo šlo.
So pa spomini na Giro 2016 lepi. Tam ste zmagali na kronometru, v gorskih etapah pa začutili podporo slovenskih navijačev. Za letošnje leto lahko pričakujemo pravo malo invazijo Slovencev, ki so prišli že lani v Francijo, vas zelo spodbujali na dirki Po Sloveniji, na sprejemih po vseh uspehih je bilo bučno …
Neverjetno, kaj sem doživel. Prvi stik na Matajurju leta 2016 je bil nekaj posebnega. Špalir je bil izjemen. Postavili so skakalne smuči in sem šel pod njimi. Nepopisno je bilo. Nikoli ne bom pozabil vseh teh trenutkov. Tudi letos verjamem, da bo podpora, ker je nekaj etap zelo blizu Slovenije.
Koliko sploh vidite in slišite navijače, ko ste na dirki? Ali ste takrat bolj v svojem svetu in grizete balanco ob vožnji v klanec?
Zagotovo jih. Vidim in slišim jih. Ko dam 115 odstotkov in sem sam pri sebi, je morda malce drugače. Sicer pa vedno vse vidim. Spomnim se predlani, ko sem sploh prvič slišal neko slovensko besedo na vzponu na Galibier. Bilo je vav. Danes bo slovensko, sem si rekel. In bilo je.
"Vedno poizkušam biti najboljši. Zato se vsak dan zbudim, grem na kolo, na trening."
Kaj bi vam pomenila zmaga na tritedenski dirki? Vendarle je verjetno to eden od vaših kariernih ciljev?
Vedno poizkušam biti najboljši. Zato se vsak dan zbudim, grem na kolo, na trening. Po drugi strani pa moraš ohranjati realnost. Na Giro bom šel drugič po letu 2016. Prvič sploh v vlogi kapetana. Bomo videli, kako bo. Pred menoj so novi izzivi. Lani sem se sploh prvič spopadel z enotedenskimi dirkami, zdaj pridejo na vrsto tritedenske. Veselim se dirk, ki prihajajo.
Verjamete, da boste dočakali, da boste kdaj kapetan tudi na Touru?
Zagotovo. Kdaj bo to, bomo videli. Načeloma že drugo leto. Ne želim se obremenjevati s tem. Osredotočiti se želim na realno stvar, ki me čaka, torej na Giro, in biti tam najboljši.
Boste imeli dobro ekipo?
Ekipa je že precej znana. Zadovoljen sem z izbiro. Zdi se mi, da imamo pravo in bomo lahko pokazali drugim, kako se dirka.
Katere trase bi vam najbolj ugajale?
Če želiš na koncu zmagati, moraš biti povsod dober. Povsod moraš biti pri vrhu. Odločali bodo vsi posamični kronometri. Izogniti se bo treba vsem nepotrebnim težavam in se boriti iz dneva v dan do konca.
Vaša ekipa ni med najbogatejšimi v karavani, zato je verjetno še toliko teže na cesti, ker imajo drugi še več stvari, kot si jih lahko vaša ekipa privošči.
Ni potrebe, da bi se s tem obremenjeval ali o tem razmišljal. Nič ne morem spremeniti. Za to so zadolženi drugi. Predvsem želimo stremeti k temu, da poizkušamo ustvarjati okolje in omogočiti, da lahko konkurenčno dirkamo z vsemi drugimi.
Zaradi vseh uspehov je imel lani številne sprejeme, tudi v domačem okolju v Zagorju.
Hipotetično vprašanje. Če bi bili lani v ekipi Skyja kapetan, mislite, da bi lahko osvojili Tour?
Če, če, če. Saj veš, kaj mislim … Sploh ne bi razglabljal o tem.
Kakšne so plače v svetu kolesarstva? Verjetno od nagrad, ki jih prejmejo ekipe ob dosežkih na dirkah, ne živite?
Vsak kolesar v našem klubu je zaposlen. Prejemamo plačo in načeloma je to glavni dohodek vsakega. Te nagrade, dobri rezultati so bonus za vse.
Zagotovo je naraslo zanimanje za vas po tako uspešnih sezonah v dresu nizozemskega moštva. Ekipe trkajo na vaša vrata?
To so zelo sladke skrbi. S tem se neposredno ne ukvarjam jaz, ampak moj agent. On ima čez, skupaj pa se odločava in vodiva. Sicer gledam na to tako, da se dobro dela, če je zanimanje. Upam, da bo šlo v tej smeri naprej.
Športni direktor ekipe Bahrain Merida Gorazd Štangelj je v pogovoru za Delo dejal, da ste zanje zanimiv. Bi vas kdaj v prihodnje zanimal odhod v "slovensko" ekipo, da bi bili tam vodja?
Zakaj pa ne. Bomo videli, kje bom. Kjer koli bom, bom poskušal biti najboljši in dosegati čim več, kar je možno.
"Zakaj pa ne. Bomo videli, kje bom. Kjer koli bom, bom poskušal biti najboljši in dosegati čim več, kar je možno."
Kako gledate na fenomen Slovencev? Tako malo nas je, pa imamo v pomembnih športih velikane, kot so Goran Dragić, Luka Dončić, Jan Oblak, Anže Kopitar, vi …
Neverjetno je. Vsi smo lahko na to zelo ponosni. Drug drugega spodbujamo. Eden od drugega tudi kaj pridobi. Skupaj rastemo. Ta stvar je zelo dobra za vse slovenske športnike. Konec koncev tudi za vsakega otroka, ki se želi z nečim ukvarjati. Ima realno stvar, da je nekdo v nečem najboljši. In si rečejo, da bi tudi oni radi postali takšni. Lepo in neverjetno je, da imajo vsi omogočene te sanje.
Če se malce pošalim, vam košarkarji niso ravno usojeni. Leta 2017 je bil športnik leta Slovenije Goran Dragić, lani Luka Dončić, vi pa ste bili obakrat drugi. Pa vseeno je biti drugi ob takšnih imenih velika čast.
Zagotovo. Dokler imamo takšne športnike, sem lahko ponosen. Ponosen sem bil na druga mesta. Luki kapo dol za lani in tudi za zdaj, za to, kar počne v ligi NBA.
Vas je kaj prevzela dončićmania?
Me je, spremljam. Sicer bolj prek interneta. Neverjetno, kaj počne.
1