Nedelja, 29. 7. 2018, 19.09
2 leti, 5 mesecev
Pot Primoža Rogliča od skakalca do vrhunskega kolesarja
Rogliču se je svet čez noč obrnil na glavo
Zgodba Primoža Rogliča, četrtega z letošnjega Toura, ima takšne razsežnosti, da bi lahko posneli celo film. Iz nadarjenega skakalca se je čez noč prelevil v kolesarja in po petih letih postal vrhunski kolesar. Na tej poti se je velikokrat znašel na tleh, bil potolčen, a je vedno vstal ter postajal močnejši. Tako se je prelevil v enega izmed najboljših kolesarjev na svetu, kar je prikazal na pravkar končani dirki Po Franciji.
Pred dobrimi desetimi leti je Primož Roglič veljal za nadarjenega skakalca. Pri vsega 16 letih je zmagal na tekmi celinskega pokala v Planici. Skupaj z Jurijem Tepešem, Mitjo Mežnarjem in Robertom Hrgoto je na mladinskem svetovnem prvenstvu skočil do ekipne zlate medalje in bil peti na posamični tekmi. Leto dni prej se je z moštvenimi kolegi veselil srebrnega odličja. Na posamični tekmi je bil celo pred nemškim skakalnim velikanom Severinom Freundom!
Že kot skakalec je bil zelo nadarjen.
Grozljiv padec v Planici, na duatlon z železnim kolesom z ravnim krmilom in drugo mesto
A so imeli skoki tudi temnejšo plat. Pet dni po velikem zmagoslavju in osvojenem zlatu je sledil padec v Planici. Na velikanki je grozljivo padel. Lancea Armstronga je zmrazilo, ko je nedavno videl ta posnetek. Takratni glavni trener reprezentance Ari Pekka Nikkola je na trenerskem mestu obmolknil. Pred njim jih je skupil še Jernej Košnjek. V zraku jima je vzelo smučko in strmoglavila sta po letalnici. Tudi Rogliča so odpeljali v bolnišnico in ugotovili pretres možganov, po telesu pa je imel številne odrgnine.
Zares je nehal skakati šele leta v sezoni 2011/12, čeprav ima zadnji uradni rezultat na FIS zabeležen 16. 1. 2011, ko je bil na FIS cupu 16. Takrat je že rekreativno skakal po kolesarskih vzponih. Ta šport ga je pritegnil prek duatlona. Njegov skakalni trener Zvone Pograjc je namreč kupil kolo za 100 evrov in fante prijavil na tekmo državnega prvenstva v Ribnici. Primož je poganjal navadno železno kolo z ravnim krmilom, obute je imel navadne superge, tekmeci pa tudi takšna kolesa, ki so bila vredna več tisočakov. In Primož je bil drugi!
Pograjc je stopil na zavoro, fante spet vpel v skakalni program, pozimi pa je Primož staknil poškodbo križnih vezi in po nasvetu zdravnika začel voziti kolo. Tisto zimo ni veliko skakal, spomladi pa se je že začel udeleževati rekreativnih kolesarskih dirk.
Prodal motor in si kupil kolo
Sposodil si je kolo in šel na zasavsko Sveto goro. Kolesaril je z ženskim kolesom in takoj opozoril nase. Že na drugi tekmi je zmagal.
Kolesarstvo ga je tako posrkalo, da je prodal motor in si kot prijatelji ter sosedje kupil specialko. Pred tem si je kolo vedno sposojal. Prehiteval je tudi tiste, ki so se resneje ukvarjali s kolesarstvom, in to je bil eden izmed prvih znakov, da lahko vstopi v ta svet.
Na raznorazne konce je pošiljal elektronske pošte, kako bi sploh začel kolesariti. Na tem področju je bil laik. Vedel je, da obstajajo štirje klubi, Radenska, Adria Mobil, Kolesarski klub Kranj in Perutnina Ptuj, vendar ni znal postati član. Edini, ki so mu takrat odgovorili, so bili pri Radenski iz Ljubljane. Šel je na sestanek, na katerem sta bila Andrej Hauptman in Marko Polanc. Nekaj je plačal, dobil pa je kolo in opremo. Polanc mu je sestavil trening, ki se ga je držal kot klop. Dejala sta mu, da na dirki še ne bo vozil, če bo napredoval, pa se bo morda lahko udeležil naslednje dirke Po Sloveniji.
Na prvem treningu trpel, nase navlekel vse, kar ima. Nato neverjetni rezultati testa.
Skoke bo za vedno nosil v sebi. Prvi trening z mladimi kolesarji Radenske je bil mučen. Bilo je pozimi. Oblečen je bil v dvoje hlač, na sebi imel več skakalnih pulijev, windstopper. Vse, kar je imel, je navlekel nase. Že po videu je bil čuden. Štartal je zadaj in kar naenkrat je bila hitrost 35 km/h. "Kaj mi je tega treba," se je takrat vprašal Rogla. Začel je razmišljati, ali je ta šport zanj. Težko mu je bilo. A je trening dokončal. Na hrib je šel, po ravnini se ni znal peljati.
Leta 2012 so ga povabili na teste na fakulteto za šport, kjer ga je testiral dr. Radoje Milić. Videl je rezultate, ki jih imajo odlični kolesarji. Takrat je v poročilu zapisal, da Primož kaže potencial za zahtevne enodnevne dirke (razgiban teren, klanec). Maksimalen minutni volumen je imel takrat 31,8 l/min, utripni volumen srca pa 163,3 ml/utrip. Številki, ki sta bili nadpovprečni. Doktor je dal kolesarskim delavcem vedeti, da je greh, če ga ne bodo vzeli pod svoje okrilje. Malo v šali, malo zares je dejal, da bo sicer kar sam podpisal z njim. Našli so talent, ki je bil pripravljen garati.
Predsednici Adrie Mobila dejali, da bi luknjo v ekipi pokrpali z nadarjenim kolesarjem, ki je bil nekoč skakalec
Predsednice Mojce Novak se je usmilil. Pri Adrii Mobilu iz Novega mesta so bili tisti, ki so poskusili. Predsednici kluba Mojci Novak so ga postavili pred vrata in ji dejali, da morajo podpisati pogodbo z nekdanjim smučarskim skakalcem, ker jim primanjkuje kolesarjev v ekipi, on pa velja za zelo nadarjenega. Leta 2013 se je tako podal v profesionalno kolesarstvo.
Kmalu je spoznal, da v tem športu ni postlano z rožicami. Garanje je ogromno, prav tako padcev. Sprva so ga imeli za rekreativca. "Eno leto je na kolesu in še rekreativni kolesar povrhu, pa bi rad zdaj kar kolesaril," ni bilo malo kolesarjev s takšnim mišljenjem. Zdaj se vsi smejejo, kaj mu je uspelo. Hitro so v klubu spoznali, da je malce nor in da si upa vse. Nekega dne je na balkonu hotela hodil po ograji. Brez strahu, čeprav so ga vsi opozarjali, da lahko pade. A je za skakalce značilno, da imajo zelo dobro ravnotežje. Predvsem pa, da jih ni strah, saj se morajo spuščati s skakalnic ter letalnic.
Padci so bili del učenja, vedno se je pobral. "Počakajte, da vidite šele drugega."
Primož se sprva, razumljivo, ni znal peljati v skupinah. Večkrat je padel. V kolesarskih krogih je krožila šala, da pri padcih uporablja skakalni slog. Namesto da bi dal roke naprej, jih je imel kot skakalec ob telesu. Pri kolesarjenju se je padcev tudi spomnil, pri skokih ne.
Po letu učenja je že prišla prva zmaga. V drugi etapi na dirki po Azerbajdžanu je bilo premierno veselje. Prvič je zmagal tudi enodnevno dirko. Od Hrvaške do Slovenije je bila pot, na kateri je postavljal mejnik.
Padce je sicer omejil, a so bili še vedno na tapeti. Poškodoval si je očesno dno, nato ramo, zob, a ga ni nič vrglo iz tira. Ko si je izpahnil ramo, je vse okoli sebe prosil, naj mu jo namestijo nazaj. Nihče si ni upal. Tri ure je čakal specialista. Tulil je od bolečine, nato pa mu je zdravniška pomoč v hipu rešila težave. Najhujši padec je bil zanj takrat, ko si je razbil očesno dno. Pot od vasi Labnica do Poreča je bila neprijetna. Pri spustu in hitrosti 60 km/h je padel, vanj je priletelo kolo, ga zadelo v glavo, najbolj pa poškodovalo predel očesa. "Kaj mi je tega treba," se je spraševal. A ohranjal smisel za humor: "Zdaj si jih pa dobil." Ko je prišel v bolnišnico, si je nato privoščil zdravnico: "Počakajte, da vidite, kakšen je bil šele drugi." Ob vožnji v domovino mu je ob strani stala partnerica Lora, ki jo je Primož na mejnem prehodu spravil v nelagoden položaj. V šali je policistu dejal, da mu je rano na očesu naredila ona.
Leta 2015 spoznal, kaj sploh je kronometer, nato postal nesporni kralj dirke Po Sloveniji
Sledilo je zanj pomembno leto. Leto 2015. Najprej je na Settimana Internazionale Coppi e Bartali osvojil pikčasto majico, nato bil na dirki po Hrvaški drugi v skupnem seštevku, v Azerbajdžanu pa je prišel do premierne skupne zmage na večdnevni dirki. A ni ostalo le pri tem. Na vrsto je prišla Slovenija in z njo dirka Po Sloveniji. V prvi etapi je imel pred seboj kronometer. Kaj pomeni kolo za kronometer, je spoznal šele na dirki. "Vem, da sem tudi za kronometer, vendar težko komentiram kronometer. Kako naj peljem, če kolesa za kronometer sploh nimam," se je spraševal.
Zadnji dan pred dirko ga je dobil in takoj prehitel nekatere specialiste za to disciplino. Tudi Mikela Nieveja iz Skya. Prvi znak, da ima noge in pljuča tudi za to kolesarsko diciplino. Končal ga je na osmem mestu.
Tretji dan je bil njegov. Na Treh kraljih se je okronal za velikega zmagovalca največje slovenske kolesarske pentlje. Po vsega dveh letih in pol profesionalne poti je prišel do zgodovinskega uspeha. A je ostal skromen. Toliko, da predsednici kluba Mojci Novak ni odstrigel večjega dela las, pa čeprav je imel proste roke, ker je dobil stavo.
Poizvedoval je, kako priti v ekipe WorldTour. S poznanstvi mu je pomagal Bogdan Fink.
Prestopil je v vrste LottoNL Jumbo, njegov telemark pa je ob zmagal postal nezamenljiv ritual. Postalo je jasno, da je slovensko okolje v tako ekspresnem času prerasel. Čas je bil za odhod v tujino. Pojavile so se govorice, da je pošiljal prošnje klubom, a je poudaril, da je le spraševal, kako je s prestopi, vendar mu ni nihče veliko govoril. Zato pa so vplivala poznanstva. Bogdan Fink iz Adrie Mobila je poznal nekoga, s katerim sta dirkala. In z njegovo pomočjo sta prišla v stik. Poznanstva in zveze vplivajo, je spoznal.
Življenje je leta 2016 dobilo nova obzorja. Novega delodajalca je dobil na Nizozemskem. Pri LottoNL Jumbo so ga sprejeli pod svoje okrilje in hitro videli, kakšen potencial so dobili. Od začetka so verjeli vanj in ga v boj poslali že na prvo tritedensko dirko. Italijanski Giro je bil zanj novo poglavje. In že prvi dan je osupnil vse. V uvodni etapi, ki je bil kronometer, je za pičlo desetinko zaostal za rožnato majico, ki je pripadla Tomu Dumoulinu. Presenetil je vse, tudi sebe.
Velika zmaga na Giru. Preživaljal je dramo, sploh ni vedel, ali bo lahko štartal, nato težave še na progi.
Junak kronometra na italijanskem Giru. Osem dni pozneje pa se je znašel v središču pozornosti. Podal se je na štart, a ga je tam pričakalo neprijetno presenečenje. Kolo, s katerim je kolesaril vso sezono, začuda kar naenkrat ni bilo v skladu s pravili. Usesti se je moral na povsem novega. Nastavitve so bile povsem drugačne. Minute in sekunde so se hitro odštevale. Ni vedel, ali bo sploh lahko nastopil. 20 sekund pred štartom se je usedel na kolo. Nobenega ni bilo okoli njega, da bi mu pomagal, a mu je uspelo nekako zamenjati kolo. Na hitro je prestavil še števec, nato pa komedija.
"Vsaj števec imam," si je govoril, potem ko ni imel "power metra". Po petih kilometrih mu je števec padel s kolesa, ker mu ga ni uspelo dobro pričvrstiti. Kar naenkrat je bil brez vsakršnega podatka. Ni vedel, kakšen utrip ima, kako hitro poganja pedala, s kakšno močjo … Športnemu direktorju je nakazal, naj pobere števec. Spraševal se je, ali ima sploh smisel, da vrti pedala na vso moč, ker tako ali tako ne bo imel nobenih podatkov za prihodnje kronometre, da bi jih analiziral. Da si vseskozi shranjuje podatke, smo se lahko prepričali tudi na letošnji dirki po Franciji, ko je po 65 kilometrov kraljevski etapi nekomu v ekipi zaukazal, naj ne izgubi računalnika, ki je hranil vse podatke s trase. Ob vožnji na kronometru na Giru je imel v glavi le še to, da je zadnji del kronometra preprost in da se bo etapa zaradi dolgega vzpona odločila tam. Vse je stavil na ta del in uspelo mu je.
Ni mogel dvigniti rok, a ni želel razočarati svojih navijačev
Starši so mu vedno stali ob strani. Na drugi največji dirki na svetu prav tako ni šlo brez padcev. V eni izmed etap je v razmiku kilometra dvakrat padel. Ni mu bilo nerodno. Obakrat je vstal, se pobral in lovil. A ga je bolelo. Najprej je padel na desno stran. Ko je zamenjal prvo kolo, je za avtom lovil skupno. Pred njim je bilo krožno krožišče. Peljal se je za avtom s hitrostjo 60 km/h, moral pa bi se 10 km/h. Poletel je čez vse krožišče in se udaril še na levo stran telesa.
Zamenjal je še eno kolo in se spet podal v lov. Vse ga je bolelo, a je preživel. Največja težava je bila dejstvo, da je bila naslednja etapa slovenska. Prišli so vsi, ki jih že pol leta ni videl. Zvečer ni mogel dvigniti rok. Kot bi bil mrtev. Kljub temu je šel v beg, ker je predvideval, da je bila to edina možnost, da preživi, če pride čez hribe. Boril se je sam s seboj. Slovenski navijači so mu dali dodatno spodbudo: "Noro vzdušje. To mi je dalo takšno energijo … Zagotovo sem dobil 20 odstotkov moči. Ogromno jih je bilo."
Nov vrhunec, tokrat na slovitem Touru. Na znameniti Galiber prišel prvi in pokoril Frooma in druge velikane.
Partnerica Lora ga vseskozi spremlja in se mu prilgaja. Na velikih dirkah stoji tam, kamor jo pošlje Primož. Leta 2017 tako ni videla njegovega velikega prihoda v cilj ob zmagi na dirki po Franciji, saj je morala stati tam, kjer je napadel. Isto je bilo letos v 19. etapi, ko je kot opora stala 30 kilometrov pred ciljem, kjer je Rogla skočil. Leto 2017 je bilo leto Primoža Rogliča, fanta iz Strahovelj v Zasavju. Nadaljeval je odlične predstave. Kot prvi Slovenec je osvojil etapno zmago na dirki vseh dirk Tour de France. Maja si je ogledal traso te etape skupaj z dekletom Loro. Delovni dopust sta imela. Proučil je klanec Col du Galibier. 34 kilometrov pred ciljno črto se je odpeljal naprej. Ni več gledal nazaj. Iz metra v meter se je njegova prednost povečevala.
Čez najvišjo točko Toura, 2.642 metrov visoki Galibier, je prišel prvi in s prednostjo več kot minute. Do velikega uspeha ga je ločil le še dolg spust, pri katerem večjih težav ni imel. 19. julij 2017 se je z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega kolesarjenja. ''Noro. Sploh se ne zavedam, kaj mi je uspelo. Dobiti etapo, ki je šla prek najvišjega prelaza na dirki, je nekaj neverjetnega in vesel sem, da mi je uspelo. Spremljali so me družina, moje dekle, videl sem številne slovenske zastave, kar mi je dalo dodatnih moči, da sem zdržal do konca. Noro, noro, noro,'' je po zmagoslavju dejal Roglič.
Roglič spet udaril, tokrat na svetovnem prvenstvu. In to v kronometru. Postal je srebrn.
Svetovno prvenstvo v Bergnu 2017 in srebrna medalja Primoža Rogliča v kronometru! Zgodovinska za Slovenijo. Evforija se še ni dobro polegla, že je izbruhnil nov val navdušenja, Primož pa spet v središču pozornosti. Tokrat v dresu slovenske reprezentance. Na Galibierju je sprva dobil potrditev, da ima čast, da piše zgodovino slovenskega kolesarstva, nato je na svetovnem prvenstvu v Bergnu na Norveškem še zablestel na posamičnem kronometru. Da, v disciplini, v kateri je bil še vedno učenec, potem ko je šele leta 2015 podrobneje začel spoznavati nekoliko drugačno kolo za to disciplino.
Ob sebi je imel selektorja Andreja Hauptmana, ki je bil leta 2001 na cestni dirki bronast. Primož je njegov dosežek nadgradil s srebrnim odličjem. Pred njim je bil le Nizozemec Tom Dumoulin, za katerim je zaostal 57 sekund, za seboj pa pustil velikega kolesarskega zvezdnika Chrisa Frooma. A je bila težka pot. Med vožnjo je dobival informacije o zaostankih. Začel je močno in ugotovil, da mora dodati plin tam, kjer bo največ štelo. Pred zadnjim klancem se je odločil, da zamenja kolo in se usede na navadnega. Uspel mu je veliki met.
Na koncu leta je bil za Goranom Dragićem izbran za drugega najboljšega športnika v Sloveniji. Vsi v športu so se takrat spraševali, kje so njegove meje. Številni so mnenja, da je meja nebo. Da se razvija v vrhunskega kolesarja, ki bo nekega dne krojil razplet na tritedenski dirki, je bilo jasno vsem.
Njegova beseda je prepričala vodstvo kluba. Domači navijači mu dali ob zmagi na slovenskih tleh veliko spodbudo za drugi Tour.
Še drugič je pokoril tekmece na dirki Po Sloveniji. Navijači so mu dali dodaten zagon za pripravo na Tour. Na vrsto je prišlo leto 2018 in dve veliki zmagi na dirki po Baskiji in Romandiji. Po teh velikih uspehih je prišel v Slovenijo. Po novo zmago. Na kraj, kjer se je vse skupaj začelo. Prepričal je vodstvo ekipe, da je LottoNL Jumbo prišel na dirko Po Sloveniji, čeprav sprva ni bilo popolnoma jasno, da bo tako. Tu se je videlo, kakšno moč ima njegova beseda. Potreboval je domačo podporo za pripravo na Tour.
Ogromno Slovencev se je podalo ob progo in ga spodbujalo. Sprožil je evforijo. V drugi etapi je bilo zanj spektakularno. Domači so mu v Strahovljah pripravili izjemen sprejem. Nagraditi jih je želel z zmago, a mu je na Celjski grad malce zmanjkalo moči. Zato pa je opravil s tekmeci v kraljevski etapi s ciljem v nabito polnem Kamniku in kronometru do Novega mesta. Drugič v karieri je postal kralj največje slovenske kolesarske pentlje.
Roglič ekspres na Croix Nueve, kolesar in skakalec bingljala okoli vratu
Veliki Chris Froome je Rogliču vseskozi gledal v hrbet. Slovenski kolesar ga je s svojimi skoki večkrat na dirki povsem zlomil. Na dirko je prišel kot priprava za sloviti Tour. Sicer je govoril, da ne verjame, da bo že letos dirkal na generalno razvrstitev, a je dal kmalu vedeti, da ima v nogah dovolj dinamita. Preživel je uvodne nepredvidljive ravninske etape. Če ne bi z ekipo izgubil toliko časa na ekipnem kronometru, bi bil še bližje rumeni majici. V 14. etapi je dal najboljšim Geraintu Thomasu, Chrisu Froomu in Tomu Dumoulinu lekcijo. Prednost osmih sekund si je prikolesaril z izjemno vožnjo na Croix Nueve. Nosil je verižico z obeskoma smučarskega skakalca in kolesa. Pedala je vrtel na vso moč.
Lance Armstrong v preteklosti ni nikoli prekolesaril tega klanca hitreje od njega. Roglič je bil dve sekundi hitrejši. Le trojici Marco Pantani, Miguel Indurain in Byarne Riis je leta 1995 uspelo voziti sedem sekund hitreje.
Trasa je začela zavijati v Pireneje, tudi ta zrak pa je Rogliču dišal. Spet se je pisala 17. etapa kot leta 2017. Trasa je bila dolga le 65 kilometrov, zablestel pa je na zaključnem vzponu na Col du Portet. Trikrat je skočil. Otresel se je velikega Chrisa Frooma. Le Geraint Thomas in Tom Dumoulin sta mu sledila iz skupine rumene majice. Froomu se je v boju za tretje mesto približal na vsega 16 sekund zaostanka.
Veliki Froome na tleh, Roglič z vratolomnim spustom do druge zmage na Touru
Roglič je pometel s konkurenco v 19. etapi dirke po Franciji in prišel do druge etapne zmage. In veliki Froome je dva dni zatem padel kakor vsi tekmeci. Pred kolesarji je bila gorska etapa. Dolga je bila 200,5 kilometra, imela je znameniti vzpon na Col du Tourmalet. A Rogla ni udaril tam. Svoje dekle Loro je postavil 30 kilometrov do cilja. Vedno jo postavi tja, kjer kani kaj narediti. In je. Skočil je na Col du Solour. Nato je večkrat v vožnji v klanec še poskušal zlomiti tekmece. Froome je bil že večkrat odpisan, vendar imel tako močno ekipo, da se je našel stik z njim. Ko je prišel na vrsto spust, mu niti sotekmovalci niso mogli več pomagati.
Rogla je šel na vse ali nič. Drzno se je lotil spusta in pridobil prednost, nato pa v šampionskem slogu kot prvi prišel skozi cilj. Drvel je kot najboljši smukači po belih strminah do velike etapne zmage na dirki po Franciji, ki se bo z velikimi črkami zapisali v zgodovino slovenskega kolesarstva. Lance Armstrong je bil presenečen. "Ne vem, kakšne hitrosti dosegajo smučarski skakalci na skakalnicah, predvidevam pa, da so visoke. A če ste videli, kaj je Roglič naredil na spustu z d'Aubisqua, ko se je zajedel v čas Dumoulina in pobegnil Froomu, bi si lahko mislili, da je kolesarstvo v primerjavi s skoki lahko," je dejal Američan, ki je sicer prišel do sedmih zaporednih zmag na Touru, a so mu vse zaradi dopinga vzeli.
Ob križu sta na posebni verižici še kolo in smučarski skakalec. Športa, ki sta mu v življenju največ dala.
Izjemen kapital za prihodnost
Na kronometru je imel osmi dosežek, Tour pa končal na četrtem mestu, kar je odličen kapital za prihodnost. Rogla je v skupnem seštevku napredoval na tretje mesto. V kronometru, dan pred parado na Elizejskih poljanah v Parizu, je imel pred četrtim Froomom 13 sekund naskoka, za drugim Dumoulinom pa zaostajal 19 sekund. Vodilni Thomas je bil z 2:24 prednosti predaleč.
Kronometer se sicer ni izšel po njegovih željah. Štirikratni zmagovalec Toura je bil premočan v 31-kilometrski vožnji. Primož si je želel, da bi Tour končal na tretjem mestu, a mora biti z doseženim četrtim zadovoljen, saj je pokazal izjemen napredek v primerjavi z lanskim letom. Res pa je, da bi bilo tretje mesto njegovo, če njegova ekipa na ekipnem kronometru ne bi izgubila toliko časa.
S dosežkom na dirki po Franciji se je zapisal v zgodovino slovenskega kolesarstva. Dosežka Tadeja Valjavca in Janija Brajkoviča, ki sta bila na dirki vseh dirk deveta, je krepko izboljšal.
Že danes se lahko veselimo naslednjih Tourov, saj Primož tako skokovito napreduje, da zna tudi v prihodnjih letih krojiti razplet na dirki vseh dirk.
4