Tour de France
Primož Roglič
Sobota, 28. 7. 2018, 11.00
2 leti, 5 mesecev
Lora Klinc
Kdo je dekle, ki zvesto stoji ob strani Primožu Rogliču?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,67
"Na koncu je to tisto, za kar se borim," je po izjemni predstavi na 17. etapi dirke po Franciji, na kateri je stopil zajeten del prednost tretjega Chrisa Frooma, pod fotografijo v družbi srčne izbranke Lore Klinc zapisal slovenski kolesarski junak Primož Roglič. Hočanka ni le njegova največja in najzvestejša navijačica, v mozaik Rogličeve neverjetne kolesarske zgodbe je tudi sama vstavila več pomembnih delčkov.
Primoža Rogliča, kolesarsko črno-rumeno raketo iz Zasavja, ki na dirki po Franciji piše izjemno poglavje svoje kolesarske kariere, pa tudi slovenskega kolesarstva, vselej zvesto spremlja temnolaska Lora Klinc.
V očeh večine je predvsem dekle vrhunskega kolesarja, tisti, ki jo bolje poznajo, pa vedo, da je 28-letnica iz Hoč magistra evropskih študij, dekle, ki ji ne zmanjka besed, ter hčerka odbojkarice in smučarskega tekača oziroma biatlonca, ki je več let trenirala odbojko.
Prve poti so se križale v skokih, resnejše v kolesarstvu
S Primožem sta se spoznala še v času, ko je adrenalin sproščal v smučarskih skokih, njune poti pa so se resneje prekrižale, ko je smuči že zamenjal za kolo. V tem času je ob partnerici dobila več vlog, v katerih 28-letniku pomaga na poti do športnih sanj.
Partnerica, psihologinja, voznica, asistentka pri reševanju mehaničnih težav, kuharica, prijateljica, lektorica … Med vsemi temi vlogami (in še kakšno) uspešno krmari srčna izbranka Primoža Rogliča Lora Klinc.
"Vseh vlog ravno nisem preštevala, jih je pa zagotovo več kot deset. Ob partnerici, psihologinji sem še voznica, pa asistentka pri reševanju mehaničnih težav, kuharica, prijateljica, lektorica, pa navijačica, spremljevalka, asistentka na dirki," je energično dekle junija med dirko po Sloveniji, na kateri je Roglič še drugič slavil skupno zmago, razlagalo v pogovoru za Sportal.
"Lahko bi bila nesrečna, lahko pa si rečem …"
Kot pravi, se lahko loti tudi menedžerskega dela, organizacijske stvari so ji blizu, "a si ne bi upala prevzemati vsega bremena in odločati o ključnih stvareh. Na ravni Slovenije bi sicer to še zmogla, ko pa te okvire enkrat prerasteš, potrebuješ še nekoga, ki ti pri tem pomaga."
Ni lahko biti partnerica profesionalnega športnika, a če gledaš iz prave perspektive ...
Biti dekle profesionalnega športnika ni lahko, predvsem pa je veliko odvisno od perspektive, iz katere gledaš na življenje. "Lahko bi bila nesrečna, ker moram v Francijo (na dirko po Franciji ali na predhodni ogled trase, op. a.), lahko pa si rečem, super, lahko grem v Alpe, krasno. Je pa res, da imam občasno težave s tem, da sem študirala in mislila, da bom zato lahko počela to in ono, pa tega v resnici še ne počnem. Po drugi strani je življenje, ki ga živim zdaj, privilegij. Lahko potujem po vsem svetu, živim svobodno življenje."
O vplivu rezultatov na vzdušje v zvezi
"Če se je kdaj čutilo, da so rezultati krojili vzdušje v najinem odnosu, je bilo zaradi mene, na srečo pa slabih rezultatov ni bilo veliko."
"Če se je kdaj čutilo, da so rezultati krojili vzdušje v najinem odnosu, je bilo zaradi mene, na srečo pa slabih rezultatov ni bilo veliko. Primož je tip človeka, ki na slab rezultat pozabi precej hitreje kot mi vsi okrog njega. Če sem jaz doma, on pa na dirki, se jaz stokrat bolj obremenjujem kot pa on, ki se zaveda, da ga naslednji dan čaka nov štart in da mora biti 120-odstotno osredotočen, da naredi to, za kar je tam. Se pa trudim to nervozo nanj čim manj prenašati," pravi Hočanka, ki ji Primož na etapah določi posebno zadolžitev. Postavi jo namreč na določeno mesto, na katerem nato napade.
Manj strahu, če bi ostal v skokih
Visoke hitrosti ob strmih spustih in hudi napori pri lezenju iz doline v visokogorje je ob spremljanju svojega izbranca ne pustijo ravnodušne. Čeprav je Roglič v svojem nekdanjem športu doživel hud padec v Planici, pravi, da bi Primoževo športno udejstvovanje spremljala pod precej manjšim stresom, če bi ostal na smučeh.
"Če bi ostal v skokih, bi bilo manj strahu, a hkrati tudi manj vsega preostalega, tudi adrenalina. Mislim, da se noben šport ne more primerjati s kolesarstvom. Ko govorim o strahu, me je strah predvsem fizičnih poškodb."
"Bilo bi manj strahu, a hkrati tudi manj vsega preostalega, tudi adrenalina. Mislim, da se noben šport ne more primerjati s kolesarstvom. Ko govorim o strahu, me je strah predvsem fizičnih poškodb. Opažam sicer, da mi gre vedno bolje, da se popravljam, je pa res, da ga še vedno težko spremljam na spustih. Zelo me spravlja ob živce, včasih bi najraje pritisnila na gumb za pospešitev dogajanja," razmišlja Lora, ki dogodivščine beleži v posebnem dnevniku.
V imenu svojega izbranca skoči tudi po nagrado, doživljaje pa skrbno beleži tudi v posebnem dnevniku, ki jo bo vselej spominjal na kolesarske, pa tudi malo manj kolesarske dogodivščine.
"Po eni strani zato, da sama ne pozabim stvari, ki bi si jih rada zapomnila. Na potovanjih se nama dogaja marsikaj, tudi veliko tragikomičnega in mislim, da bo to nekoč zanimivo tudi za koga drugega."
Ne dvomimo, da bo posebno mesto v njenem dnevniku dobil tudi veličasten nedeljski dan v Parizu.
Preberite še:
