Zakaj vsi govorijo o spomenikih? Pogačar jih ima že 12, Mohorič in Roglič po enega.

V zadnjih dneh ob imenu Tadej Pogačar še pogosteje uporabljamo izraz spomenik oziroma monument. V svoji zbirki jih ima že 12 in na večni lestvici zaostaja le še za kolesarsko ikono Eddyjem Merckxom. Že v nedeljo bi lahko v eni sezoni osvojil še tretjega – slovito tlakovano klasiko Paris–Roubaix, kjer do zdaj še ni zmagal, v svojem članskem debiju pa navdušil z drugim mestom.

Kaj torej sploh so spomeniki?

Gre za serijo petih najprestižnejših enodnevnih dirk v moškem profesionalnem kolesarstvu (v ženskem kolesarstvu so od nedavnega štiri). Gre za dirke, ki so skozi desetletja postale simbol kolesarstva. Vsaka ima svojo identiteto in značaj, od sprinterskih zaključkov do brutalnih tlakovanih odsekov in zahtevnih vzponov.

Odlikujejo jih:

• izjemna tradicija (vse so stare več kot sto let),

• dolžina (približno 240–300 kilometrov),

• prestiž in zgodovinski pomen.

Seznam kolesarskih spomenikov:

Enodnevna dirka Milano–Sanremo je prva velika klasika sezone. Dirka, ki se konča na obali Ligurskega morja, je bila prvič organizirana leta 1907 in je z dolžino skoraj 300 km daleč najdaljša enodnevna dirka na koledarju Mednarodne kolesarske zveze (UCI). Zaradi razmeroma ravninske trase velja za dirko po meri sprinterjev, vendar zaključna vzpona Cipressa in Poggio ponujata priložnost tudi drugim tipom kolesarjev, kar je v zadnjih letih Pogačar izpilil do potankosti. Pogosto jo opisujejo kot "najlažji spomenik za končati, a najtežji za zmagati". 

Matej Mohorič je prvi Slovenec, ki je zmagal na dirki Milano-Sanremo. Foto: Guliverimage/Vladimir Fedorenko

Dirka po Flandriji poteka vsako prvo nedeljo v aprilu. Prvič je bila organizirana leta 1913, trasa pa običajno meri več kot 270 km in poteka po flamskih Ardenih. Znana je po kratkih, strmih klancih in tlakovanih (kockastih) odsekih. Proga se iz leta v leto nekoliko spreminja, start pa se je v zadnjih letih izmenjeval med Antwerpnom in Bruggeem. Ključna točka dirke je vzpon Oude Kwaremont, najdaljši klanec na dirki (2,2 km) z največjim naklonom do 11 odstotkov, ki ga kolesarji prevozijo trikrat. Na dan dirke se vzpon spremeni v pravo kolesarsko romanje, ob trasi pa vlada izjemno navijaško vzdušje.

Pogačar je letos že tretjič zmagal na sloviti belgijski dirki Flandrija. Foto: Guliverimage

Dirka Pariz–Roubaix poteka en teden po Dirki po Flandriji in je zadnja tlakovana klasika. Prvič je bila organizirana leta 1896, do leta 1967 pa se je začela v Parizu, nato so start prestavili v Compiègne. Dirka slovi po dolgih odsekih tlakovanih cest, t. i. pavéja, saj vključuje približno 30 sektorjev kock v skupni dolžini več kot 50 km. Med njimi izstopa zahtevni odsek Arenberški gozd. Cilj je tradicionalno na velodromu v Roubaixu, kjer se kolesarji in kolesarke po dirki simbolično oprhajo v znamenitih tuših. Pariz–Roubaix velja za najtežji kolesarski spomenik in eno najbolj prepoznavnih enodnevnih dirk na svetu.

Leta 2024 sta Jakob Omrzel (desno) in Erazem Valjavec poskrbela za dvojno slovensko slavje na mladinski izvedbi Roubaixa. Foto: Ana Kovač

Četrti spomenik sezone je na sporedu konec aprila (letos 26. aprila) kot sklepno dejanje spomladanskih enodnevnih dirk. Prvič je bil organiziran leta 1892, zato velja za najstarejši kolesarski spomenik. Letos bo na sporedu že 112. izvedba. Skoraj 260 kilometrov dolga trasa je zaradi zahtevnega, razgibanega terena pogosto opisana kot "dirka izčrpavanja", saj favorizira hribolazce in tudi specialiste za tritedenske dirke.

Roglič je leta 2020 postal prvi slovenski zmagovalec spomeniške dirke Liege-Bastogne-Liege. Tik pred ciljno črto je takole ugnal Juliana Alaphilippa, ki je zmago zapravil s prezgodnjim proslavljanjem. Foto: Guliverimage

Dirka po Lombardiji je zadnji kolesarski spomenik sezone in hkrati zadnja dirka svetovne serije na koledarju. Običajno poteka sredi oktobra (letos 10. oktobra). Prvič je bila organizirana leta 1905, sprva pod imenom Milano–Milano. Trasa se danes izmenjuje med startom in ciljem v Comu in Bergamu, slovi pa po razgibanem terenu s fotogeničnimi razgledi okoli Komskega jezera. Podobno kot Liège–Bastogne–Liège velja za dirko po meri hribolazcev, saj vključuje zahtevne vzpone, kot je Madonna del Ghisallo, kjer stojita tudi znamenita kapela in muzej, posvečena kolesarstvu, o katerih smo na Sportalu že poročali.

Pogačar je zmagal vse izvedbe dirke po Lombardiji od leta 2021 do 2025. Foto: Guliverimage

Pred Pogačarjem le še Merckx 

Rekorder po številu zmag na kolesarskih spomenikih je nihče drug kot ikona kolesarstva Eddy Merckx, ki jih ima kar 19. Tadej Pogačar mu na drugem mestu sledi z 12 zmagami, in če bi nadaljeval v svojem značilnem slogu, bi ga lahko celo prehitel.

Belgijec in Slovenec sta edina v zgodovini kolesarstva, ki sta v eni sezoni osvojila tri spomenike. Merckxu je to uspelo v letih 1969, 1971, 1972 in 1975, Pogačarju lani. Če zmaga tudi v nedeljo na dirki Paris–Roubaix, bi lahko ponovil ta dosežek – a verjetno cilja še višje, na zgodovinski podvig zmage na vseh petih spomenikih v eni (!) sezoni. Do zdaj so na vseh petih največjih enodnevnih dirkah zmagali trije Belgijci, Eddy Merckx, Roger De Vlaeminck in Rik Van Looy, a ne v eni sezoni.

Foto: Ana Kovač

Je na obzorju še šesti spomenik?

Čeprav se na družbenih omrežjih pogosto pojavljajo ideje o dirkah, ki bi lahko izpolnjevale kriterije za uvrstitev med kolesarske spomenike, je težko verjeti, da bi se to zgodilo kmalu – če sploh.

Najbližje temu statusu je italijanska makadamska dirka Strade Bianche, vendar ji za zdaj primanjkujeta tako dolžina kot zgodovinska tradicija. Letos so izpeljali šele 20. izvedbo, poleg tega pa so traso celo skrajšali – z lanskih 213 na letošnjih 203 kilometre.

Nekdanji kolesar Philippe Gilbert je izpostavil, da sta klasika San Sebastián (letos bo na sporedu 45. izvedba) in Amstel Gold Race (60. izvedba) zgodovinsko pomembnejši kandidatki za status spomenika.

V ženskem kolesarstvu pa mediji, kot možna "spomenika" omenjajo dirki Trofeo Alfredo Binda-Comune di Cittiglio (najstarejšo enodnevno dirko na koledarju) ter Strade Bianche Donne.

Preberite še:

Sportal Na najvišjo kolesarsko raven naj bi kmalu stopil še en Slovenec – 19-letni Erazem Valjavec

Sportal Tadej Pogačar še tretjič osvojil Flandrijo!

Sportal Matej Mohorič poskušal le preživeti: Na koncu sem bil popolnoma mrtev

Sportal Allan Peiper brez dlake na jeziku: Kar zadeva Primoža Rogliča, bi si želel dvoje