nepremičnine
hiša
Ponedeljek, 13. 4. 2026, 13.19
1 mesec
Hiše iz 70–90 let: skriti potencial slovenskega bivalnega fonda
Slovenija ima za seboj intenziven val gradnje družinskih hiš med letoma 1970 in 1990. Te hiše danes predstavljajo velik del našega bivalnega prostora, a hkrati tudi velik izziv.
So stare, pogosto energetsko neučinkovite, prostorsko neustrezne in vse težje sledijo sodobnim pričakovanjem bivanja. Toda ali so res težava?
V tretji epizodi podkasta Prenovimo pogled na bivanje, ki nastaja pod okriljem podjetja Baumit, na to vprašanje odgovarja dr. Miha Tomšič, strokovnjak za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo z Gradbenega inštituta ZRMK.
Njegovo izhodišče je umirjeno in realistično: "Povprečno stanje tega stavbnega fonda ni tako slabo." Takoj pa doda ključno poanto: "Stavbe se starajo … naša pričakovanja glede bivanja pa se zvišujejo."
Prav v tem razkoraku pa se skriva glavni razlog za prenovo.
Prenova se ne začne z delom, ampak z razmislekom
Ena največjih napak pri prenovi je, da se je lotimo prehitro.
Po besedah dr. Tomšiča je ključna beseda preprosta – načrtovanje: "Da se prenove ne lotimo na pamet … in gremo potem brezglavo v neko investicijo, ki morda niti ni smiselna."
Prenova se ne začne z izbiro materiala ali izvajalca, temveč z razumevanjem. Kaj imamo? Kaj ne deluje? Kaj želimo izboljšati?
"Najprej pogledamo, kaj pravzaprav trenutno imamo, kaj je s tem morda narobe, kaj želimo spremeniti."
Šele nato pridejo na vrsto strokovnjaki, projekt in konkretni posegi. Prav dobra priprava je temelj uspešne prenove, tako z vidika izbire materialov kot pravilnega zaporedja ukrepov.
Zakaj delne prenove pogosto niso dovolj
Veliko prenov se začne z dobrim namenom, a konča kot niz nepovezanih izboljšav. Nova fasada. Nova okna. Nova streha. A težave ostajajo. Razlog je preprost: stavbo je treba obravnavati kot celoto.
"Širša prenova pomeni, da pogledamo vse ključne slabosti neke stavbe in jih skušamo uravnoteženo spraviti na višjo raven."
Če zamenjamo okna, moramo razmišljati o prezračevanju. Če izoliramo fasado, moramo najprej rešiti vlago. Če posegamo v konstrukcijo, moramo preveriti varnost.
Celovit pristop prinaša tisto, kar si vsi želimo: boljše bivalno ugodje, nižje stroške in dolgoročno vrednost nepremičnine.
Udobje bivanja danes ni več isto kot nekoč
Pred nekaj desetletji smo živeli drugače. Temperatura 18 stopinj v dnevni sobi je bila povsem sprejemljiva, ledene rože na oknih pa skoraj romantičen prizor. Danes tega ne bi več sprejeli.
"Bolj smo pod stresom … in prav zato naj bi današnje bivalno okolje nudilo višjo raven udobja kot nekoč."
Prenova tako ni le tehnična nadgradnja, ampak odgovor na sodobne potrebe. Gre za ustvarjanje prostora, ki podpira naše zdravje, dobro počutje in vsakdan.
Hiša mora sodelovati z okoljem
Eden od pogosto spregledanih vidikov prenove je odnos stavbe do okolja. Bioklimatsko načrtovanje pomeni, da upoštevamo sonce, veter, orientacijo in mikroklimo. To ni nov koncept, je pa nekaj, na kar smo za nekaj časa pozabili.
"Stavba ni nekaj, kar bi izolirano delovalo od okolice … s to okolico mora na nek način sodelovati." opozarja dr. Tomšič
Tudi pri prenovi, kjer so možnosti omejene, lahko z manjšimi posegi izboljšamo osvetlitev, orientacijo prostorov in izkoristek naravne energije.
Podnebne spremembe: izziv, ki ga ne moremo več ignorirati
Stare hiše niso bile grajene za razmere, ki jih prinaša prihodnost. Vročinski valovi, tropske noči, intenzivne padavine in vetrovi postajajo nova resničnost. Za Ljubljano je na primer napovedano, da se bodo najvišje poletne temperature v prihodnjih desetletjih dvignile tudi za osem stopinj.
"To je ogromno." Zato mora prenova gledati naprej. "Ne prenavljamo zato, da bo danes vse delovalo, ampak tudi čez desetletja." Dobra izolacija, zaščita pred pregrevanjem, ustrezna konstrukcija in odpornost na vremenske ekstreme niso več nadstandard, temveč so nuja.
Prenoviti ali porušiti?
Dilema, s katero se sooča marsikdo. Odgovor stroke je v večini primerov jasen. "Obstoječe stavbe so vir možnosti za bolj trajnostno ravnanje."
V stavbo je že vloženih ogromno materialov, energije in dela. Prenova zato pogosto pomeni bolj racionalno in odgovorno odločitev kot rušenje. Seveda obstajajo izjeme, a v večini primerov stare hiše predstavljajo priložnost – ne oviro.
Koliko tehnologije res potrebujemo
Pametne hiše, avtomatizacija, umetna inteligenca ... vse to obljublja več udobja. A meja obstaja. "Veliko nam lahko pomaga … sem pa malce skeptičen, ali bi jim bilo pametno prepustiti prav vse."
Ključno je ravnotežje. Tehnologija naj podpira bivanje, ne pa ga zapleta. "Vedno je nujno imeti možnost ročnega posega," poudari dr. Tomšič. Dobra hiša ni tista, ki potrebuje veliko tehnologije, ampak tista, ki že sama po sebi dobro deluje.
Nova hiša zahteva tudi nove navade
Prenova ne spremeni le hiše, ampak tudi način bivanja.
Dr. Tomšič pravi: "Ko prenovimo hišo, moramo nekoliko prenoviti tudi svoje ravnanje."
Boljša izolacija in nova okna pomenijo manj naravnega prezračevanja. Če tega ne upoštevamo, se lahko pojavijo vlaga, plesen in slabši zrak. Rešitev ni zapletena, a zahteva zavedanje: redno prezračevanje, pravilna uporaba prostorov in razumevanje, kako hiša deluje.
Prenova je ekipni projekt
Kakovostna prenova ni delo posameznika, temveč rezultat sodelovanja različnih strokovnjakov.
"Od primera do primera je odvisno, koga vse bi bilo smiselno pritegniti v to ekipo." Arhitekt, inženir, energetski svetovalec, izvajalci – vsak prispeva svoj del. Pri večjih projektih pa je potrebna tudi potrpežljivost. "Pri kakšni stavbi je to trajalo pet ali šest let … ampak na koncu so bili vsi zadovoljni."
Prenova kot investicija v prihodnost
Podkast Prenovimo pogled na bivanje odpira pomembno razpravo o tem, kako lahko stare hiše prilagodimo sodobnemu življenju. Njegovo sporočilo je jasno: prenova ni le strošek.
Je investicija v boljše bivanje, višjo vrednost nepremičnine in bolj trajnostno prihodnost – in včasih največji potencial res ne leži v novem, temveč v tem, kar že imamo.
