Dirka po Španiji
Vuelta
Sobota, 14. 9. 2019, 12.25
2 leti, 5 mesecev
Luka Pibernik in Domen Novak (Bahrain Merida)
Slovenska garača v senci velikih uspehov Rogliča in Pogačarja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
1
Toledo - Medtem ko zadnje tri tedne v ospredje pogosto postavljamo Primoža Rogliča, najverjetnejšega skupnega zmagovalca Dirke po Španiji, in Tadeja Pogačarja, ki je zelo blizu beli majici za najboljšega mladega kolesarja, pa je precej manj, če sploh, pozornosti namenjene preostalima Slovencema na španski pentlji, Luki Piberniku in Domnu Novaku. Ta v svojem moštvu opravljata vlogo pomočnika, ki le redko prinaša odmevnejši osebni rezultat. Peti slovenski kolesar na Vuelti Luka Mezgec, ki je stavil na šprinterske etape, je zaradi hude poškodbe že na rehabilitaciji v domovini. Zanimalo nas je, kako pogosto se znotraj kolesarske karavane govori o slovenskem kolesarstvu, kako sta naša sogovornika doživela Dirko po Španiji in kako zadovoljna sta s svojim nastopom.
Domen Novak in Luka Pibernik (v rdečem puloverju) s slovenskim osebjem pri Bahrain Meridi in navijačema, ki v Španiji ponosno vihtita slovensko zastavo.
Za 25-letnega Luko Pibernika iz Komende in leto dni mlajšega Dolenjca Domna Novaka se Dirka po Španiji izteka drugič.
Glede na to, da sta oba že okusila Giro, Pibernik tudi francoski Tour, ugotavljata, da je španska pentlja kljub priponki Grand Tour za zdaj še pošteno v senci bolj slovitih dirk, a brez dvoma pridobiva veljavo.
Veliko je odvisno tudi od pokrajine, v Baskiji je bilo na primer noro, na planotah, kjer je trasa kolesarje vodila v petkovi 19. etapi, pa res ni bilo žive duše, se je strinjal Pibernik.
Luka Pibernik med masažo pri Niku Burjeku
Luka, kakšno vlogo ste opravljali na letošnji Vuelti?
Moja prva naloga je bila predvsem ujeti kakšen pobeg, druga pa dirkati tako, da Dylan Teuns in Herman Pernsteiner pred odločilnim trenutkom v etapi, ali pred vzponom ali pred finalom, porabita čim manj energije.
Žal smo pred dirko zaradi poškodbe ostali brez Domenica Pozzoviva, ki bi lahko računal na odmevnejši rezultat v skupni razvrstitvi, zato smo se osredotočili na to, da bi vsaj za en dan nekdo iz ekipe oblekel majico vodilnega. To nam je po zaslugi Teunsa tudi uspelo. Tudi sicer Teuns in Pernsteiner v skupnem seštevku zasedata visoki mesti, tako da smo lahko zadovoljni (13. in 15. mesto), žal pa nam manjka pika na i, etapna zmaga. Bili smo blizu, a se ni izšlo.
Pa vi, Domen, kako ste vi zadovoljni z letošnjo Vuelto? Kakšna je bila vaša vloga v ekipi? Večkrat smo vas videli v pobegu.
Sem srednje zadovoljen. Dirko sem začel bolj slabo, tudi zaradi posledic bolezni, ki sem jo staknil na Dirki po Poljski ... Zdaj je vedno bolje. Želel sem si, da bi se v kateri od etap uvrstil med prvih pet, a mi žal ni uspelo.
Meril sem predvsem na gorske etape, no, prav danes je še ena priložnost, a za vidnejši rezultat se mora ujeti ogromno dejavnikov. Od tega, ali ti sploh uspe priti v beg, do dnevne forme in kančka sreče.
Junija ste postali državni prvak v cestni vožnji in od takrat vozite v beli majici s slovensko zastavo in grbom. Kako opazna je majica državnega prvaka znotraj karavane?
Zelo, bolj, kot sem mislil. Kolesarjem kar lepo ostane v spominu, kdo je državni prvak.
Novak je konec junija postal državni prvak v cestnem kolesarstvu, zato dirka v dresu državnega prvaka.
Tritedenske dirke so svojevrsten zalogaj. Enaindvajset etap, zgolj dva prosta dneva, pa še ta dva običajno natrpana z medijskimi obveznostmi. Kdaj ste začeli odštevati dneve do konca, kdaj ste začutili utrujenost?
Že po prvem tednu sem komaj čakal na prosti dan (smeh, op. a.).
Pa vi, Luka?
Zelo odvisno od faze utrujenosti. Letos mi je šlo na Vuelti kar dobro, tako da odštevam šele zadnji teden. Pričakovali smo, da bo kakšna etapa nekoliko lažja, a je bilo zaradi vetra in preostalih okoliščin vse prej kot tako. Vsak dan je bilo zelo težko. Tudi danes (petek, op. a.) je bila na papirju etapa zelo lahka, če odmislimo štart v klanec, a na koncu zaradi vetra in padca glavnine ni bilo tako.
Kje ste se vi znašli v času padca?
Imel sem precejšnjo srečo, bil sem za skupino, ki je padla, a sem se padcu dokaj uspešno izognil. Trudili smo se držati priključek, medtem ko je ekipa Movistarja potegnila nepošteno potezo in napadla. Na koncu se je za slovensko kolesarstvo uspešno izteklo.
Kakšno je vzdušje v karavani ob takih potezah? Številni kolesarji so taktiko Movistarja po dirki obsodili, kaj pa vmes? Kako je to videti v praksi? Nekateri kolesarji iz ekipe Movistar so se izgovarjali na to, da niso vedeli, kaj se dogaja.
To seveda ni res, vsi smo točno vedeli, kaj se dogaja, in ogromno kolesarjev se je nad njihovim dejanjem zgražalo. V običajnih okoliščinah se skupino z vodilnim počaka, oni pa so namesto tega naslednjih od deset do 15 kilometrov vozili na vso moč. Ne vem, ali so se pozneje za to, da se ustavijo in počakajo Rogliča in Lopeza, odločili zato, ker jim je to naročil športni direktor, ali so odločitev sprejeli sami.
Omenili ste, da se je dan iztekel dobro za slovensko kolesarstvo. Najbrž ste mislili na Rogliča in Tadeja Pogačarja. Se letos znotraj same kolesarske karavane veliko govori o slovenskih kolesarjih?
Ogromno! Nihče ne more razumeti, da nas je samo dva milijona, pa imamo toliko odličnih kolesarjev. Na Dirki po Španijo smo na primer večkrat spali v mestih, ki imajo več prebivalcev kot vsa Slovenija. Še težje razumejo, da nas na državnem prvenstvu dirka med 30 in 40.
Kaj jim odvrnete? Kaj je razlog? So slovenski kolesarji veliki garači?
Nimam odgovora, je pa dejstvo, da se v Sloveniji očitno zelo dobro dela z mladimi, čeprav ni ravno rožnato. A morda ti ravno to da dodatno motivacijo, da tisti, ki si želi, prodre v tujino. Vsak ve, da če bo ostal v Sloveniji, od kolesarstva ne bo mogel ali pa bo bolj težko živel oz. bo to bolj kratkotrajno. Morda je prav to tisto, kar nas žene naprej.
Preberite še:
1