Primož Roglič
Tadej Pogačar
Dirka po Španiji
Vuelta
Sobota, 14. 9. 2019, 15.16
2 leti, 4 mesece
Pogovor z Miho Koncilija, prvim trenerjem Tadeja Pogačarja
Še človek, ki je odkril Pogačarja, ob videnem ostaja brez besed #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,80
1
Tadeja Pogačarja in preostalo slovensko druščino na letošnji Dirki po Španiji na predzadnji etapi spremlja tudi Pogačarjev prvi trener Miha Koncilija.
Plataforma de Gredos - Tadej Pogačar je najbrž največja senzacija letošnje Dirke po Španiji. Pri komaj 20 letih se povsem enakovredno kosa s tekmeci, in to na svoji prvi tritedenski dirki. Predstave, ki jih kaže golobradi mladenič, ki je bil nekaj dni resno v igri za 3. mesto v skupni razvrstitvi, dolgo pa je vztrajal tudi v beli majici najboljšega mladega kolesarja, so brez besed pustile tudi človeka, ki je prvi opazil njegov razkošen talent. Trener Miha Koncilija je fantiča s Klanca pri Komendi začel trenirati pri 11 letih, danes ga spremlja tudi ob trasi predzadnje etape.
"Tadej nas vse skupaj preseneča iz dneva v dan. To, kar mu uspeva, ni mogoče po nobenih teorijah, a se dogaja. To, da se na svoji prvi tritedenski dirki, in to pri 20 letih, bojuje za najvišja mesta. Ostajam brez besed," priznava Koncilija.
Trener Miha Koncilija je bil prvi trener na kolesarski poti 20-letnega Tadeja Pogačarja, ki na letošnji Dirki po Španiji premika mejnike. Nad njegovim napredkom je bedel v kategoriji dečki C, takrat se je 11-letni Pogačar priključil kolesarskemu klubu Rog, pa potem pri dečkih A in še dve leti pri mlajših mladincih, vsega skupaj pet do šest let.
Pogačarja sta v kategoriji starejših mladincev trenirala Andrej Hauptman, danes eden od športnih direktorjev v Pogačarjevem moštvu UAE Emirates in selektor slovenske reprezentance v cestnem kolesarstvu, ter Marko Polanc, nekdanji kolesar in uspešen trener, ki je z letošnjim letom stopil na samostojno pot. Njegovo zgodbo bomo predstavili v naši nedeljski rubriki Druga kariera.
Vas to, kar Tadej Pogačar kaže na Dirki po Španiji, preseneča ali pa vas glede na to, da ga poznate že pol življenja, nič več ne more presenetiti?
Nasprotno, mislim, da nas Tadej vse skupaj preseneča iz dneva v dan. To, kar mu uspeva, ni mogoče po nobenih teorijah, a se dogaja. To, da se Tadej na svoji prvi tritedenski dirki, in to pri 20 letih, bojuje za najvišja mesta. Ostajam brez besed.
Sta v teh dneh kaj v stiku?
Da, po sporočilih in messengerju, še vedno je zelo optimističen. Prepričan sem da se bo bojeval do konca. Glede na to, da je to njegova prva tritedenska dirka, nihče ne ve, kako se bo njegovo telo odzvalo, a sam mislim, da bo zdržal pritiske …
Da bo v Madridu stopil na zmagovalni oder, vsaj kot nosilec bele majice za najboljšega mladega kolesarja?
Tako je, tega si vsi želimo in glede na vse, kar je prikazal do zdaj, si to absolutno zasluži.
Glede na to, da ga poznate pol njegovega življenja, bi verjetno našli odgovor na vprašanje, kaj je tisto, kar ga najbolj odlikuje?
Težko rečem, tudi mene vse skupaj preseneča, ne samo zdaj na Vuelti, ampak me preseneča že zadnjih pet let.
Kaj ga dela posebnega? Mislim, da gre za skupek dejavnikov, ki so se povezali v to, da danes govorimo o kolesarskem fenomenu. Seveda sta ključna tudi taktika in inteligenca, poznavanje kolesarstva, da veš, kdaj iti zraven, kdaj iti na polno … Tadej zna iti tudi čez prag bolečine, ima res izstopajoče fiziološke predispozicije ter veliko sposobnost regeneracije, kar mu pomaga, da se res lahko hitro spočije in pripravi na naslednji dan.
Skupaj s starši Tadeja Pogačarja in Tejo Hauptman, ženo Andreja Hauptmana, selektorja slovenske reprezentance, so poskrbeli za slovensko navijaško vzdušje na Vuelti.
Verjetno je pri tem ključna prav njegova mladost. Z 20 leti je najmlajši na dirki.
Res je, povsem neobremenjen. Po vsem, kar je dosegel v letošnji sezoni, mu nihče ne bi očital, če ne bi dosegel nič več, za glavo je to velik plus.
Ampak pričakovanja so zdaj vendarle zrasla. Po dveh etapnih zmagah na izredno zahtevnih gorskih etapah je napredoval na visoko 3. mesto v skupni razvrstitvi, trenutno je peti.
Res je, zrasla so tudi pričakovanja javnosti. Tako kot se za Primoža pričakuje, da bo zmagal, se za Tadeja pričakuje, da bo v igri za zmagovalni oder.
25-letni Miguel Angel Lopez vodi v razvrstitvi za belo majico, ki jo nosi najboljši mladi kolesar do 25 let. Pogačar, ki je pet let mlajši od Lopeza, je v igri za belo majico trenutno drugi.
Na poti do bele majice najboljšega mladega kolesarja mu je v 18. etapi načrte prekrižal Kolumbijec Miguel Angel Lopez, ki ima v moštvu Astana precej močnejše zaledje kot Pogačar pri svoji ekipi. Tudi ta dejavnik bo verjetno odigral svojo vlogo.
Da, tudi mi spremljamo ta vidik. Prav pri zahtevnejših etapah, na primer pri današnji gorski, bi pomoč ekipe lahko imela ključno vlogo. Verjetno bodo Tadeja poskušali osamiti. Kot pravim, Tadej se bo verjetno osredotočil samo na Lopeza, kakšno taktiko pa bo izbrala ekipa, bomo videli. Verjamem, da mu bo ekipa stala ob strani.
Lani na izboru za športnika leta, kjer je bil Pogačar razglašen za najbolj perspektivno športno osebnost, so njegovi starši omenili, da ste bili vi tisti, ki ste, ko ste prišli k Pogačarjevim domov za priključitev k ljubljanskemu Rogu novačit njegovega brata, zraven po naključju zvabili še Tadeja. Kako se sami spomnite teh začetkov?
Tako dolgo je že od tega, da še sam več ne vem, kako natanko so se stvari odvijale (smeh, op. a.). Je pa res, da, sistem dela v našem klubu vključuje tudi obiskovanje osnovnih šol, konkretno 6. razredov, kjer opravimo predstavitev kolesarstva oziroma testiranje. Tam vidimo, koliko je kdo sposoben, in ga na podlagi testov povabimo v klub.
Že Tadejev brat Tilen se je na testih zelo izkazal in staršem predlagal, da bi ga vključili v klub. Tadej je dve leti mlajši, kar pomeni, da je bil takrat v 4. razredu in da teh testiranj še ni opravil, smo pa kljub temu njegovega brata že takrat malo nagovarjali, naj tudi bratu omeni, naj se nam pridruži.
Dobro se spomnim, da je Tadej takrat igral nogomet in bil tudi tam precej uspešen, tako kot bi bil verjetno pri marsikaterem športu, ampak ko je Tilen začel dirkati in je dobil kolo in opremo, je stvar začela zanimati tudi Tadeja.
Pogačar v družbi kolesarskih kolegov Jake Primoža in Nika Čemažarja ter dekleta, prav tako kolesarke Urške Žigart.
Mogoče veste, kdaj ste si rekli, da iz tega fanta pa še nekaj bo?
Tadej spada v generacijo 1998, ki je bila na splošno zelo uspešna. Gre za generacijo Žige Jermana, Martina Lavriča, Jake Primožica, Žige Horvata in Mateja Marčuna, ki je bila tudi v svetovnem merilu zelo močna. Katerekoli dirke smo se udeležili, so fantje zmagovali.
Tadej je bil takrat še malo manjši od drugih in fizično šibkejši, kar se pri otrocih takoj pozna, zato niti ni tako izstopal. Seveda je bil dober in se je boril, ni pa izstopal po rezultatih. A je sčasoma, ko jih je dohitel po rasti, začel izstopati. To se je zgodilo pri starejših mladincih.
Kako težko je najti pravo mero obremenitve pri tako mladem kolesarju, da se ga ne iztroši?
Težko je reči, vse skupaj je splet dejavnikov. Tadej je fenomen, tako kot je fenomen Roglič. Ni vse samo delo in trening, pomemben dejavnik v mozaiku uspeha je tudi talent, a v sebi moraš imeti še nekaj več.
Opažate, da se je Tadej na Vuelti spremenil? Pred kamerami in mikrofoni je vsak dan bolj suveren.
Res je, vedno je bil bolj zadržan, nikoli ni rinil v ospredje in to, kar kaže zdaj tudi v pogledu ... Vsa čast. Tudi zato me zelo preseneča.
Kar precej kolesarjev je iz Roga prestopilo v močnejše klube. Menite, da bi si klub, ki jih je vzgajal, zaslužil odškodnino, kot je to pri nogometu? Ima klub sploh kaj od takega prestopa?
Ne, v teh dneh smo se že večkrat pogovarjali o tej temi. Nekateri mislijo, da bomo zdaj v klubu obogateli, ker smo vzgojili Tadeja ... Pa seveda ni tako.
Morda se pozna le pri večjem zanimanju med mladimi za vpis v klub, kaj drugega pa ne. Se mi pa zdi, da bi bilo to pošteno, tako kot je to na primer pri nogometu, da bi klub dobil določen odstotek, pa ne iz fonda, ki ga dobijo kolesarji, temveč bi se to moralo urejati prek Mednarodne kolesarske zveze. Takšna finančna spodbuda bi nam zelo veliko pomenila.
Obstajajo pobude za takšno spremembo?
Mislim, da ne, samo več se govori o tem. Za škofjeloški klub, v katerem se je kalil Jan Oblak, je prav odškodnina glavna finančna spodbuda. Če bi bilo tako pri nas, bi lahko financirali ves mladinski pogon.
Trener Miha Koncilija s svojima nekdanjima varovancema Žigo Jermanom, ki se zdaj kali v razvojni ekipi moštva svetovne serije FDJ, in Tadejem Pogačarjem, največjo senzacijo na letošnji Dirki po Španiji.
Preberite še:
1