Tour de France
Nedelja, 26. 6. 2022, 4.00
2 leti, 5 mesecev
Skok v športno preteklost
Neuničljivi Američan poskrbel za epski Tour
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
1
Greg LeMond in Laurent Fignon sta leta 1989 poskrbela za nepozabno Dirko po Franciji.
"Nikoli ne nehaš žalovati po takšnem dogodku," je v svoji avtobiografiji zapisal danes žel pokojni francoski kolesarski as Laurent Fignon. Pisal je o Dirki po Franciji leta 1989, epskem spopadu z Američanom Gregom LeMondom in nadvse trpkem porazu v prav zadnji etapi tistega Toura. V zaključnem kronometru na Elizejskih poljanah je Fignonu zmanjkalo vsega osem sekund in to je še danes najmanjša razlika med prvim in drugim v zgodovini francoske pentlje.
Ameriška kolesarska legenda Greg LeMond je leta 1989 na Dirki po Franciji pripravila prvovrstno senzacijo. Predzadnji dan veličastnega Toura je Američan za domačim favoritom Laurentom Fignonom zaostajal debelih 50 sekund in francoski časopisi so imeli za tisk že pripravljene posebne izdaje o velikem zmagovalcu dirke, a do konca te je kolesarje čakal še 24 kilometrov dolg posamični kronometer v Parizu. In prav ta je bil za domačega zvezdnika usoden.
Prvi favorit zamudil na start
A gremo lepo po vrsti. 76. izvedba Dirke po Franciji se je že začela s šokom. Na prologu dirke leta 1989 v Luksemburgu je prvi favorit in branilec zmage s Toura 1988, Španec Pedro Delgado, nerazumljivo, kar za dve minuti in 40 sekund, zamudil na start, ta čas pa so mu prireditelji brez milosti prišteli v skupni čas. S tem se je Delgado bolj ali manj že prvi dan izločil iz kroga najožjih favoritov, saj je naslednjih deset etap garal zgolj za to, da se je vrnil med deseterico.
Tako je za glavnega favorita že takoj na začetku dirke obveljal domači adut Laurent Fignon, kolesar, ki je na Touru zmagal že v letih 1983 in 1984, leta 1989 pa je že dobil tudi Dirko po Italiji in je napadal epski dvojček. Grega LeMonda, zmagovalca Toura iz leta 1986, v ožji krog favoritov tedaj ni prišteval nihče. Leta 1987 se je namreč najprej poškodoval na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja in izpustil glavnino sezone, ko pa je pozdravil zlomljeno zapestje in se že hotel vrniti v Evropo, pa je na lovu s stricem in svakom v Kaliforniji doživel še eno grozljivo nesrečo.
LeMond favorit? "Vse omizje je bruhnilo v smeh."
Fignon je bil boljši v klancih.
Trojica je odšla na lov na purane, se v gozdu razkropila, LeMonda pa je nato neprevidni svak, ki je mislil, da se v grmu premikajo živali, ustrelil v hrbet. Nesrečnemu kolesarju so le za las rešili življenje, odločilen je bil hiter helikopterski prevoz v bolnišnico, saj je bil LeMond le 20 minut od tega, da izkrvavi. Zadelo ga je kakšnih 60 šiber, 36 jih je ostalo v njegovem telesu tudi po operaciji in izgubil je še eno sezono ter z njo tudi Tour 1988.
LeMond je bil torej leta 1989 povratnik, lahko je bil vesel, da sploh dirka, kot že rečeno, pa ga prav nihče ni imel za resnega favorita. Irski kolesar Paul Kimmage se je v knjigi Niga Tassella Trije tedni, osem sekund: epski Tour de France 1989 (Three Weeks, Eight Seconds: The Epic Toud de France of 1989) spominjal pogovora s kolegi iz moštva Fagor – MBK ob zajtrku pred Tourom 1989: "Pogovarjali smo se o možnostih favoritov in ko je bilo omenjeno LeMondovo ime, je najprej za deset sekund zavladala tišina, nato pa je vse omizje bruhnilo v smeh."
Američan hitro utišal dvomljivce
LeMond je blestel v posamičnih kronometrih.
No, že na uvodnem kronometru 76. Toura je LeMond utišal šaljivce in za zmagovalcem, Nizozemcem Erikom Breukinkom zaostal le šest sekund, prav toliko kot Laurent Fignon in tudi Irec Sean Kelly. LeMond je tedaj uporabljal novo aerodinamično čelado, na kolesu pa je imel nameščeno krmilo s podaljškom za bolj aerodinamično držo, tedaj novost, ki so jo prej uporabljali le triatlonci. V drugi etapi je na ekipnem kronometru zmagala močna Fignonova ekipa Super U, medtem ko LeMond kot član precej šibkejšega belgijskega moštva ADR-Agrigel-Bottechia – do cilja v Parizu sta ob LeMondu prišla le še dva njegova moštvena tovariša – ni imel nobenih možnosti.
A v šesti etapi, na 73 kilometrov dolgem posamičnem kronometru, je LeMond spet pokazal, da je treba nanj resno računati. Z etapno zmago je prevzel skupno vodstvo na dirki in oblekel rumeno majico. Pred Fignonom je imel tedaj pet sekund prednosti v skupnem seštevku. To je zadržal do desete, gorske etape, s ciljem na Superbagneres, v kateri je sicer slavil Škot David Millar – danes Philippa York –, a je Fignon LeMonda ugnal 12 sekund in mu slekel rumeno majico. Ta je lastnika spet menjala v 15. etapi, še enem kronometru, v katerem je Američan spet pridobil 40 sekund prednosti pred Francozom, ta pa je vodstvo v skupnem seštevku spet prevzel v 17. etapi s ciljem na znamenitem Alpe d'Huez, po katerem je imel pred LeMondom spet 26 sekund prednosti.
Zaključna drama v Parizu
V 18. etapi je Fignon LeMondu ušel na 50 sekund in tako je ostalo vse do usodnega zadnjega dne v Parizu. Tam pa se je odvila zaključna drama 76. Toura. Francoski ljubitelji kolesarstva so bili v ekstazi. Prepričani so bili, da na vsega 24,5 kilometra dolgem kronometru njihovega šampiona ne more prehiteti nihče več. A LeMond je odpeljal uro resnice svojega življenja, razdaljo je premagal v 26 minutah in 57 sekundah, s povprečno hitrostjo kar 54,4 kilometra na uro, Pedra Delgada, ki se je skozi naporne tri tedne prebil na oder za zmagovalce, premagal za dve minuti in prehitel na trasi in Francija je lahko le nemo čakala na Fignona.
Ta se je na zaključni kronometer podal brez aerodinamične čelade, njegov značilni čop las je opletal po zraku, ko se je boril s kilometri po francoski prestolnici. Od 19. etape je trpel zaradi odrgnin in zaradi tega menda tudi slabo spal. Tudi pred zadnjo etapo naj bi z ekipo že proslavljali končno zmago, a ta mu je iz metra v meter polzela iz rok. V cilj je prišel 58 sekund za LeMondom in Francija je osupnila in obmolknila. Fignon se je popolnoma potrt zgrudil v cilju in zajokal, podobno kot Primož Roglič leta 2020 na Planche del Belles Filles, le da se Fignon po hudem porazu ni nikoli več zares pobral.
Menda nikoli več ni stopil na Elizejske poljane
"Nikoli ne nehaš žalovati po takšnem dogodku," je zapisal v svoji avtobiografiji. Po Touru leta 1989 je Parižan zaprisegel, da nikoli več ne bo stopil na Elizejske poljane in menda res nikoli več ni. Leta 2010 je umrl za rakom na črevesju. LeMond, prvi Američan z zmago na dirki vseh dirk, je dobil tudi naslednjo izvedbo Toura, upokojil se je leta 1994 in zadnjih nekaj let deloval kot strokovni komentator na televiziji Eurosport. Trenutno se 60-letni Kalifornijec bojuje z levkemijo.
Preberite še:
1