Nedelja, 19. 6. 2022, 9.10
8 mesecev, 4 tedne
Tomaž Nose o novi izkušnji na dirki Po Sloveniji
Nekdanji junak dirke Po Sloveniji v povsem novi vlogi
Za nekdanjega zmagovalca kolesarske dirke Po Sloveniji Tomaža Noseta je letošnja izvedba slovenske kolesarske pentlje povsem drugačna izkušnja. Prvič je namreč v vlogi voznika avtomobila, v katerem prevaža prvega sodnika, komisarja dirke. Hitro se je znašel v novem okolju, zelo razburljiv pa je bil njegov krst. V pogovoru za Sportal se je dotaknil razsežnosti dirke Po Sloveniji, kolesarskega razcveta pri nas, pričakovanem dvoboju Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča za skupno zmago na dirki Tour de France …
Nekoč ste bili na dirki Po Sloveniji na dveh kolesih, zdaj ste na štirih. Kako je prišlo do tega, da ste prevzeli to funkcijo voznika glavnega sodnika?
Nova izkušnja. Bogdan (Bogdan Fink, direktor dirke, op. a.) me je klical, ali bi vozil prvega sodnika, komisarja. Rekel sem, da imam čas. Hitro sva se dogovorila.
Zamenjali ste izkušenega mačka Vinka Perneta. Verjetno vam je dal koristne nasvete, ker je vendarle prava zakladnica izkušenj.
Vinko je delal v tej funkciji več kot dvajset let. V Novi Gorici mi je povedal, kaj moraš vse za sodnika pripraviti. Da po navadi sedi zadaj, da mu moraš sprednji sedež dati povsem naprej. Preveriti moraš radio postaje, imeti pripravljeno hrano, pijačo. Skratka, zanj je treba dobro poskrbeti. Peljem ga tudi v hotel in na štart.
Leta 2007 je bil okronan za zmagovalca dirke Po Sloveniji.
Kakšni so kaj izzivi na cesti?
Previden moraš biti, kar zahtevno je, ker imaš nenehno kolesarja pred seboj. Hodijo nazaj po bidone. Ustavljajo se na malo potrebo ... Nenehno moraš paziti na njih. Moja naloga je, da poslušam želje komisarja, ki mi daje navodila, kam moram v danem trenutku peljati. On ima v celotnem poteku dirke glavno besedo.
Ali je bolj stresno voziti avtomobil v času kolesarske dirke ali je bilo kolesarjenje, ko ste še aktivno tekmovali?
Kaj pa vem … Ko sem bil kolesar in sem bil v igri za velik rezultat, sem bil kar napet. V tej novi vlogi sem nenehno napet, saj moraš biti osredotočen vsak trenutek. V četrtek, ko je padal dež in je bilo spolzko po tleh, je bilo treba biti še toliko bolj previden, da ne bi povozil kakšnega kolesarja. Do pet ur moraš biti nenehno na preži.
Kdaj ste se sploh prvič preizkusili v tovrstni vlogi?
Na dirki Adrie sem že bil, takrat prvič. Tam so bili drugi kolesarji. Cesto sem poznal, ker so bili moji konci. Tu ne poznam ceste.
Ali se je morda kaj neprijetnega zgodilo na obeh dirkah?
Na tisti Adriini dirki je bilo veliko. Ko so šli kolesarji čez mojo vas Gabrje, so začeli padati. Eden je šel naravnost čez mejo, nekdo je na sredini ceste ležal, spet drugega je srna zbila in je imel zlomljeno ključnico. Prvič, ko sem delal, sem že ogromno doživel. Dobesedno so me vrgli v vodo. (smeh, op. a.).
Glede na to, da poznate zakonitosti kolesarstva, vam je verjetno lažje pri opravljanju te funkcije, saj veste, kako se kolesarji na cesti obnašajo.
Zagotovo je, a je dinamika drugačna, ko si za volanom avtomobila.
"Tadej je kot raketa."
Sami ste tudi leta 2007 osvojili dirko Po Sloveniji kot kolesar. Zdaj na njej blesti Tadej Pogačar, ki bo danes drugič okronan za kralja slovenske kolesarske pentlje. S tekmovalnega vidika je imela dirka takrat drugačen predznak.
Za tisti čas je bila za moj klub najpomembnejša dirka sezone. Še zdaj je. Jasno, tudi zame je bila. Veseli smo bili, da smo zmagali. Tadej je res dober. Raketa je. Če bo štartal še naslednje leto, jo bo osvojil tudi takrat. Mlad je. A je zanj ta dirka trening za Tour de France, drugi pa smo jo imeli za cilj sezone.
Če se malce pošalimo, še dobro, da ni tekmoval v vaših časih, ker vam ne bi pustil zadoščenja.
Takrat je bilo drugače. Konkurenca je bila drugačna kot zdaj. Povprečne hitrosti so sicer precej podobne, zato pa je napredovala oprema …
Kako gledate na razsežnost dirke Po Sloveniji? Na veljavi je ogromno pridobila. Iz leta v leto raste.
Ko sem dirkal, dirke ni bilo na Eurosportu. Ob njegovi prisotnosti je drugače. Potem imaš na dirki še prvega (Tadej Pogačar) in šestega (Matej Mohorič) kolesarja sveta, kar si pred leti ni nihče mislil, da bi se lahko zgodilo. Slovenski kolesarji so zelo dobri. Več zanimanja je za dirko. Posledično je več navijačev. Že včasih jih je bilo veliko, vendar jih je zdaj več. Spomnim se, da jih je bilo veliko takrat, ko sem dirko osvojil tudi sam. Ampak v Novem mestu, ki so moji konci in so bili domači navijači. Zaradi Pogačarja in pred leti zaradi Rogliča pa so bili slovenski ljubitelji kolesarstva po vsej trasi. In to z vseh koncev Slovenije.
Tomaž Nose je vesel, da ima Slovenija takšna kolesarska velikana, kot sta Tadej Pogačar in Primož Roglič. Ne razume pa, zakaj se ljudje prerekajo zaradi njunih dvobojev. Nekateri komentarji so mu prav smešni.
Ko ste ravno omenili oba slovenska kolesarska šampiona … Pred njima je osrednji vrhunec sezone, sloviti Tour de France. Ali lahko njiju sploh kdo ogrozi? Ali pričakujete slovenski dvoboj za skupno zmago?
Rad bi videl, da se udarita med seboj za zmago. Vendarle sta oba Slovenca. Mislim, da sta enako dobra, moraš pa imeti tudi nekaj sreče. Lahko padeš, se zgodi kaj nepredvidljivega. Tri tedne namreč traja dirka. Saj smo videli lani, kako je padel Roglič in se moral posloviti. Bolj zanimivo je, če se dva Slovenca potegujeta za zmago. Potem pa eni navijajo za enega, drugi za drugega in se začnejo med seboj prepirati. Bereš komentarje in se lahko le smejiš. Navijati moramo za oba, saj sta oba Slovenca. Nekaj let nazaj sta bila Jani Brajkovič in Tadej Valjavec na Dirki po Franciji najvišje okoli devetega mesta, zdaj pa kar dva Slovenca v top 3. Dve leti nazaj sta bila celo prvi in drugi. Tudi letos bosta, če se ne bo zgodilo kaj nepredvidljivega.
2