Tadej Pogačar
Sreda, 22. 10. 2025, 4.00
9 ur, 30 minut
Intervju z amaterskim kolesarjem Andrewom Featherjem
Britanski odvetnik, ki se je "izmuznil" Pogačarju: Naslednje leto bom še bolje pripravljen #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Andrew Feather, amaterski kolesar, ki se je na kolesarski dirki s posebnim konceptom Pogi Challenge, uspešno kosal s Tadejem Pogačarjem, napoveduje, da se bo v Slovenijo vrnil tudi prihodnje leto, in to še bolje pripravljen kot letos.
Potem ko je 40-letni Britanec Andrew Feather na unikatni kolesarski dirki Pogi Challenge s svojo vožnjo presenetil prav vse, je čez noč postal prava spletna senzacija. Dejstvo, da je bil edini izmed 1.188 kolesarjev, ki ga Tadeju Pogačarju na vzponu na Krvavec ni uspelo prehiteti, je preraslo v zgodbo o ljubiteljskem kolesarju, ki je za nekaj minut "ušel" najboljšemu kolesarju na svetu. A kot je povedal v intervjuju za Sportal, sta ga poleg tekmovalnega uspeha najbolj navdušili energija slovenskih navijačev in vrhunska organizacija, obljubil pa je tudi, da se prihodnje leto vrne na dirko. In to še bolje pripravljen.
Britanski odvetnik/amaterski kolesar Andrew Feather v pogovoru za Sportal
INTERVJU: Andrew Feather
Pred tednom dni ste zmagali na dirki Pogi Challenge, ki je pritegnila ogromno pozornosti, tako kot bi lahko rekli tudi za vašo fantastično predstavo. Kakšen teden je za vami? Imeli ste kar precej medijskih obveznosti.
Res je, bilo je kar noro. Vse skupaj še vedno deluje nekoliko nerealno. Kontaktiralo me je ogromno medijev, zanimalo jih je, kako sem doživel Pogi Challenge, kako sem odpeljal dirko in podobno. Opazil sem, da so nekateri mediji zgodbo malce priredili, saj je Tadej vzpon odpeljal hitreje od mene, za okoli tri minute in pol, res pa je, da mu ni uspelo, da bi me ujel, in nekateri mediji so potem to zgodbo obrnili malo po svoje.
Kakorkoli, v resnici je bilo vse skupaj zelo prijetno, ljudje so bili izjemno prijazni. Nad dirko in Slovenijo sem bil navdušen, dogodek je bil res vrhunsko organiziran, enkratna izkušnja, ki se je bom spominjal vso življenje.
VIDEO: Andrew Feather o tem, kaj obžaluje:
Veliko Slovencev vas je spoznalo prav zaradi fantastične predstave na tem dogodku, ampak v resnici resno kolesarite že vso življenje, čeprav nikoli niste bili profesionalni kolesar.
Res je, v Veliki Britaniji se dokaj resno ukvarjam z zelo specifično disciplino, z vzponi (hill climb, op. a.). Dirke v tej disciplini potekajo ves september in oktober, tako da sem trenutno v res dobri formi. Ko sem spomladi izvedel za Pogi Challenge, sem si mislil, pa saj je to pravzaprav nekaj, kar počnem ves čas, le da je klanec na Krvavec nekoliko daljši, kot sem jih vajen, zato se mi je zdelo, da bo to popolna dirka zame.
Ste se posebej pripravljali na vzpon na Krvavec?
Niti ne. Glede na to, da bo letos na državnem prvenstvu Velike Britanije v vzponu dirka potekala na zelo kratkem, dvoinpolminutnem klancu, sem treniral predvsem eksplozivne, kratke napore, Pogi Challenge pa je bil seveda povsem druga zgodba – šlo je za kar 44 minut vzpona. Nisem bil specifično pripravljen na takšno dolžino, a mislim, da sem klanec vseeno dobro odpeljal. Uspelo mi je tudi dobro razporediti moči in zaključiti udarno, kar me je še dodatno razveselilo.
Presenečen sem bil tudi nad tem, koliko ljudi se je zbralo ob cesti in navijalo. Občutek sem imel, kot da se približujem cilju na etapi Dirke po Franciji. Vem, da so si ljudje, ko so me zagledali, verjetno mislili: "Kdo je pa ta? Kje je Pogačar (smeh, op. p.)?"
"Nekako sem pričakoval, da me bo Tadej dohitel, in se tega celo veselil, saj bi poskusil ostati na njegovem kolesu, da bi videl, kako je voziti ob njem. A to se ni zgodilo."
Ste prišli zmagati ali samo sodelovati?
V resnici nisem vedel, kaj pričakovati. Vedel sem le, da bo nastopil tudi Tadej in da bo šlo za skupinski štart. Rekel sem si, da bom peljal v svojem ritmu, in to sem tudi storil.
Ste analizirali, kolikšna bi bila razlika, če bi s Pogačarjem štartala istočasno?
Iskreno, nisem. Sprva sploh nisem vedel, da bo Tadej štartal kasneje, mislil sem, da bomo štartali skupaj. Kasneje sem slišal, da bo štartal z nekajminutnim zamikom, vendar nisem vedel, da bo to kar sedem minut. Če bi bil zamik krajši, bi me glede na to, da je najboljši kolesar na svetu, verjetno ujel. Nekako sem pričakoval, da me bo dohitel, in se tega celo veselil, saj bi poskusil ostati na njegovem kolesu, da bi videl, kako je voziti ob njem. A to se ni zgodilo.
Ste po tekmi imeli priložnost za pogovor s Pogačarjem?
Samo ko mi je čestital. Rekel mi je, da sem progo odpeljal izjemno hitro, in mi stisnil roko. Deloval je res prijazno, videti je, da je preprost in skromen. Zdaj razumem, zakaj je tako priljubljen, ne samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Po eni strani je zvezdnik, eden najboljših kolesarjev vseh časov, a vseeno izžareva dostopnost in toplino.
Edina stvar, ki jo obžalujem, je ta, da se po podelitvi nisem fotografiral z njim. Bil sem v VIP-prostoru blizu njega, a je bil ves čas obdan z ljudmi in si nisem upal motiti. Škoda, saj je bila to enkratna priložnost.
Glede na vaše predispozicije je na mestu vprašanje, ali res nikoli niste razmišljali o tem, da bi se preizkusili v poklicnem kolesarstvu?
Ne, nikoli zares. Na cestnih dirkah sem bil sicer dober, a zaradi službenih obveznosti nisem mogel posvetiti toliko časa dolgim treningom. Zato sem se preusmeril v vzpone, gre za krajše, bolj specifične napore, ki ne zahtevajo pet- ali šesturnih voženj. In to mi popolnoma ustreza.
Zavedam se, da se na vzponih lahko kosam s profesionalci zato, ker gre za popolnoma drugo disciplino. Razlika je namreč v tem, da bi profesionalci tak napor zmogli narediti po petih urah vožnje, jaz pa ne, ker ne treniram takih razdalj. To počnem ljubiteljsko, a vseeno resno, ob službi pravnika.
Imate trenerja?
Treniram kar sam, vem, precej neznanstveno. Nimam nobenega strukturiranega načrta, poskušam pa vsak dan odpeljati približno dve uri, kar nanese okoli 12 ur na teden – konstantno skozi vse leto. Tudi v pisarno se odpravim s kolesom in tudi to štejem kot del treninga. V mojem treningu ni nobene skrivnosti, samo doslednost.
Ko so vsi pričakovali Pogačarja, se je skozi meglo pripeljal Feather.
V spletni oddaji na YouTube kanalu GCN sem opazila, da ste bili pred odhodom v Slovenijo na testiranju pri slovenskem znanstveniku dr. Timu Podlogarju. Vam je dal kakšen napotek glede Krvavca?
Res je, v sklopu snemanja videa, ki ga je GCN pripravil v zvezi s Pogi Challengeom, sem opravil fiziološke teste na Univerzi v Exeterju, kjer dela tudi dr. Tim Podlogar. Da, poznal je vzpon in mi dal nekaj nasvetov, kako ga odpeljati, med drugim je omenil, da ima trasa tudi nekaj krajših spustov. Govorila sva tudi po tekmi in povedal sem mu, kako čudovita je bila dirka in kako prijazni so Slovenci. V Sloveniji sem bil prvič, a zagotovo ne zadnjič.
Spletna oddaja na YouTube kanalu GCN o pripravah Featherja na Pogi Challenge:
Torej se boste vrnili in odpeljali še kak drug epski slovenski klanec?
Z veseljem! Moja pot v Slovenijo je bila tokrat zelo kratka. Priletel sem pozno v petek zvečer okoli 23. ure, in ker nisem imel časa za pravo večerjo, sem končal v restavraciji s hitro prehrano ob nakupovalnem središču blizu letališča. Ne ravno idealna priprava, a očitno je delovala (smeh, op. p.).
V soboto sem bil zelo previden, vsi so mi svetovali, naj se ne izčrpam pred tekmo, zato sem šel le na lažjo vožnjo po mestu in se povzpel na Krvavec. Tam sem naredil še nekaj fotografij z vzpona, kar je super, saj je bilo naslednji dan tako megleno, da se ni videlo ničesar. Žal sem že v nedeljo zvečer moral domov, tako da mi ni uspelo raziskati več. Ampak zagotovo se vrnem.
Torej boste naslednje leto poskusili znova?
Če bo dogodek na sporedu, se bom z veseljem vrnil! Rad bi izboljšal svoj čas. Poleg tega bo naslednje leto britansko državno prvenstvo v vzponih na precej daljšem klancu – dolgem okoli 15, 16 minut –, tako da se bom tako ali tako pripravljal na daljše napore. To pomeni, da bom še bolje pripravljen.
Preberite še:
