ženske
Torek, 26. 3. 2019, 4.00
5 let, 9 mesecev
Mesec žensk na Siol.net (5.) - Pia Pren, hokejistka
Dekle za pleksi steklom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,94
2
Hokejistka Pia Pren je članica Ženskega hokejskega kluba Olimpija in dolgoletna kapetanka slovenske ženske hokejske reprezentance.
Pia Pren, 27-letna hokejistka, ki jo predstavljamo v seriji Mesec žensk na Siol.net, je dolgoletna kapetanka slovenske ženske hokejske reprezentance, ki danes začenja priprave na aprilsko svetovno prvenstvo. Ve, kako sladko je igrati v tujini in kako grenko je to v Sloveniji. Kako gleda na (ne)enakopravnost med hokejisti in hokejistkami in kaj jo žene, da še vedno vztraja?
Foto in video: Ana Kovač, montaža: Uroš Majerle
Že pri treh letih na drsalke
Pia Pren se je z najhitrejšo ekipno igro začela ukvarjati zelo zgodaj. "Že pri treh, štirih letih sem doma začela razlagati, da bom igrala hokej. Tudi moj samo pet let starejši stric Jan Balant je namreč igral hokej. Moja mami ga je pogosto vozila na treninge in tam se je rodila moja navdušenost nad hokejem. Ko sem imela pet let, so doma popustili in me končno pustili na trening. Mislili so, da bom tako ali tako po mesecu dni obupala, pa se je zavleklo," se svojih hokejskih začetkov spominja Prenova, ki v hokeju vztraja že več kot dve desetletji.
"Ko sem imela pet let, so doma popustili in me končno pustili na trening. Mislili so, da bom tako ali tako po mesecu dni obupala, pa se je zavleklo."
Hokejska družina
"Hokej mi je všeč, ker gre za ekipni šport, ker sem v tem svetu našla ogromno prijateljev in ker se je kar naprej nekaj dogajalo," pravi. "Čeprav sem na začetku igrala s fanti, smo bili res kot majhna družina."
Ena izmed fantov
Pravi, da so jo hokejisti vedno sprejemali kot povsem enakovreden člen njihove pretežno moške verige. "Verjetno tudi zato, ker sem z njimi začela igrati v letih, ko razlika med spoloma še ni tako očitna, potem pa sem z istimi fanti tudi odraščala," ugiba sogovornica, ki je v mlajših selekcijah plošček preganjala s poznejšimi risi, tudi Erikom Pancetom, Galom Korenom, Mihom Verličem in drugimi.
"S strani hokejistov nikoli, ampak res nikoli nisem doživela nobene opazke, češ da ne spadam v njihov krog. Tudi trenerji so se do mene vedli enako kot do fantov. Trenirala sem tako in toliko kot oni, v fitnesu dvigovala enako težo kot oni. Imela sem enako vlogo kot fantje."
"Z njihove strani nikoli, ampak res nikoli nisem doživela nobene opazke, češ da ne spadam v njihov krog. Tudi trenerji so se do mene vedli enako kot do fantov. Trenirala sem tako in toliko kot oni, v fitnesu dvigovala enako težo kot oni. Imela sem enako vlogo kot fantje. Pozneje so se sicer začele opazke nekaterih staršev, češ da dekle jemlje mesto njihovemu otroku, to pa je tudi vse."
Nekaj zbadljivk je bila deležna tudi med sošolci v osnovni šoli, a bolj v smislu, da so se je bali, kot da bi jo zaradi hokeja zafrkavali. "Nikoli to ni bilo slabšalno, šalili pa so seveda se, češ, ali me boš 'nabila', če se lahko tako izrazim. Na splošno mislim, da so moje hokejsko udejstvovanje kar dobro sprejeli."
Ženski hokej v Sloveniji
V Sloveniji trenutno delujejo trije ženski hokejski klubi: ŽHK Olimpija, ŽHK Kranj in ŽHL Maribor, ki igrajo v državnem prvenstvu, medtem ko je Olimpija aktivna še v mednarodni ligi EWHL.
"To je precej manj, kot jih je bilo nekoč," spomni Prenova, članica Olimpije. "Osip se je začel z združevanjem klubov na Gorenjskem, kar je v praksi pomenilo, da je v enem klubu igralo kar 60 deklet. To je pomenilo, da jih 20 zagotovo nikoli ni oz. ne bo dobilo igralnega časa. Mnoge so se po mojem mnenju tudi zato poslovile od hokeja."
Priznava, da je pred leti močno pogrešala posluh za ženski hokej, saj je veljalo, da "dekleta odžiramo ure na ledeni ploskvi, ki bi jih sicer lahko dobil moški hokej. Zdaj se dela bolje, bolj načrtovano. Še vedno pa nam manjka treningov," poudarja.
Hokejistke imajo samo dva treninga tedensko na ledu, kar je bistveno premalo, še posebej če izpostavimo podatek, da imajo igralci v hokejskih šolah po pet treningov tedensko, pa gre za majhne, štiri- ali petletne otroke. "Težko je pričakovati napredek, če imaš tako malo treningov, kot jih imamo me," poudarja Prenova.
Slovenska ženska reprezentanca prav danes na Bledu začenja priprave na vrhunec sezone. Konec tedna bodo odpotovale v Dumfries na Škotskem, kjer jih na svetovnem prvenstvu divizije II-A od 2. do 8. aprila čakajo Avstralija, Mehika, Severna Koreja, Španija in Velika Britanija.
Okus tujine
Pia Pren je ena redkih slovenskih hokejistk, ki je okusila slast igranja v tujini. Najprej jo je zaneslo na Dunaj, kjer je igrala za klub Sabres Wien, leta 2015 pa je sprejela ponudbo na Švedskem, kjer hokej, tudi ženski, po priljubljenosti spada v sam vrh.
Oblekla je dres močnega švedskega kluba Linköping, ki igra v elitni švedski ligi (SDHL), in se z njim prebila v finale švedskega prvenstva.
Ženski hokej v Sloveniji in na Švedskem je, kot bi primerjal dan in noč, pravi. "Mesto Linköping je res nekaj posebnega. Tam sta tako ženski nogomet kot hokej zelo priljubljena. Tudi pogoji za trening so izjemni. V mestu so tri ledene ploskve, treninge na ledu smo imeli vse dni v tednu. Zdravstveno osebje smo imeli na dosegu roke, jedli smo kar v interni restavraciji znotraj dvorane. Uredili so nam tudi stanovanja, na gostovanja smo vedno leteli z letalom, nismo se vozili z avtobusom tako kot v drugih klubih," je nanizala vrsto prednosti igranja na Švedskem.
Študij jo je predčasno zvabil v domovino
Na Severu je žal ostala zgolj eno sezono. Želja po študiju je bila preprosto premočna.
"Ker sem v tujino odšla takoj po srednji šoli, se je moj študij neprestano pomikal v prihodnost. Najprej sem sicer razmišljala o študiju na Švedskem, a bi morala tam študirati v švedskem jeziku, kar pa je preveč zahtevno, zato sem se - priznam, da po težkem razmisleku in obilici solza - odločila vrniti v Slovenijo," je povedala Prenova, ki obiskuje 2. letnik kineziologije na Fakulteti za šport.
Hokejistke igrajo za drobiž
"Pri dekletih je namreč precej drugače kot pri moških," je poudarila. "Pri ženskem hokeju so zaslužki tako skromni, da se od tega še zdaleč ne da živeti, zato je treba bolj temeljito razmišljati o prihodnosti."
Priznava, da se ji to zdi krivično, saj ženske v hokej vlagajo enako ali celo več kot moški. Njihova telesna konstitucija je namreč manj prilagojena hokeju kot moška.
"S to neenakopravnostjo živimo in s tem sem se nekako že sprijaznila. Saj poskušamo, opozarjamo na težave, smo glasne … Tudi Američanke so na primer zagrozile, da bodo izpustile svetovno prvenstvo, če ne bodo plačane enako kot fantje. Koraki proti enakopravnosti so storjeni, a so tako majhni, da bo trajalo še kar nekaj časa, da bodo vsaj dekleta, ki so se rodila zdaj, v prihodnje imela bolj primerljive pogoje," se zaveda Prenova, ki je v Sloveniji še vedno deležna začudenih pogledov, češ: "Tudi ženski hokej obstaja?"
"Tudi dekleta se stepemo, a zobe imamo večinoma še vse"
Med ženskim in moškim hokejem je nekaj razlik, poudari, predvsem na račun telesnih značilnosti pregovorno šibkejšega spola.
Ena od razlik je tudi ta, da je v ženskem hokeju precej manj fizičnih kontaktov in obračunov. "Seveda se tudi dekleta stepemo, a zobe imamo večinoma še vse," se pošali.
Hokejistke namreč med igro nosijo čelado, pri kateri sprednji del iz pleksi stekla v celoti prekriva obraz.
"Razlika je tudi v tem, da me igramo 'no-touch' hokej, kar pomeni, da ni nabijanja na ogrado," je pojasnila Prenova, ki bo v hokeju vztrajala še nekaj let.
Tudi v prihodnje želi ostati povezana s športom
"Za zdaj še čutim željo po tekmovanju in veselje ob vsakem stiku z ledeno ploskvijo, imam pa tudi dovolj motivacije za obiskovanje treningov. V prihodnosti si seveda, tudi zaradi študija, želim ostati povezana s športom, tudi hokejem. Glede tega, v kakšni obliki in kje, pa se pustimo presenetiti," ostaja skrivnostna.
Prihodnost ženskega hokeja bo svetla, je prepričana
Verjame, da je prihodnost ženskega hokeja svetla. "Za začetek si želim, da bi v Sloveniji imeli vsaj enake pogoje, kot jih imajo hokejisti, tako da bi lahko me in generacije, ki prihajajo za nami, sploh trenirale. S tem bi prišel tudi napredek, mogoče pa enkrat v prihodnje tudi enakovredno plačilo. Verjamem, da bomo z majhnimi koraki dosegli napredek tudi na tem področju, vem pa, da se to v dobi moje aktivne kariere ne bo zgodilo."
Preberite še:
2