ženske
Nedelja, 10. 3. 2019, 10.03
5 let, 8 mesecev
Mesec žensk na Siol.net (1.) - nogometašica
Tjaša Tibaut, nogometašica pred zagovorom doktorata #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,64
2
Nogometašica Tjaša Tibaut se bo čez nekaj mesecev lahko pohvalila z nazivom doktorica znanosti.
Tjaša Tibaut je ena najboljših in najbolj izkušenih nogometašic v Sloveniji. Ljubezen do okroglega usnja goji že več kot 20 let, a za svoje športno udejstvovanje nikoli ni dobila konkretnejšega plačila. 30-letna Prekmurka pa ne izstopa le na športnem, ampak tudi na akademskem področju. Končuje namreč doktorski študij biomedicine. Zakaj vztraja v športu, v katerem moški služijo milijone, dekleta pa igrajo za drobiž, ter kako gleda na (ne)enakopravnost ženskega in moškega nogometa?
Tjaša Tibaut se je z nogometom začela ukvarjati pri devetih letih. "Od nekdaj sem rada brcala žogo in to sem menda počela dokaj dobro," pravi 30-letna Prekmurka, ki že 21. leto posveča nogometu.
Tudi v osnovni šoli je pri telovadbi s sošolci kar naprej igrala nogomet. Ko je na šolo prišel razpis za tekmovanje v ženskem nogometu in ko je učitelj športne vzgoje zbiral prijave, je bila seveda takoj zraven.
VIDEO: Zakaj igra nogomet, ignorira opazke in kako gleda na prihodnost ženskega nogometa?
Opazke je odmislila
Ne spominja se, da bi se zaradi igranja nogometa srečevala s kakšnimi žaljivimi opazkami, a tudi če se je, jih je skušala čim prej odmisliti, saj je, kot pravi, v nogometu našla tisto, kar ima najraje. Počne tisto, kar jo veseli, to pa je v življenju tako ali tako njeno glavno vodilo.
"Če bi bila moški, bi do zdaj verjetno že zaslužila za vilo."
Če bi bila moški, bi bil njen račun precej bogatejši
Pri tem se dobro zaveda finančne neenakosti, ki vlada v ženskem in moškem nogometu. Strinja se, da bi, če bi bila moški, po 20 letih nogometne kariere na računu danes imela bistveno več, kot ima kot nogometašica.
"Da, verjetno bi že zaslužila za vilo," se je pošalila in navezala na peščico tujih nogometnih klubov, ki že razmišljajo o izenačenju plač med nogometaši in nogometašicami.
"Gre sicer za klube nižjega ranga, kjer je tudi plačilo nižje, pa vendar, že to, da bi nogometašice dobivale enako plačo kot moški, pa ni treba, da gre za milijone, je velik korak za ženski nogomet," je prepričana.
Večji del kariere je igrala za matični klub Beltinci. V Prvi slovenski ženski nogometni ligi je zabila že 300 golov.
Sama namreč že vsa leta, z izjemo sezone 2017, ko je kratek čas igrala pri ljubljanski Olimpiji, nogomet igra zastonj oziroma zgolj za delno povrnitev osnovnih stroškov za pot ali bivanje.
Morda bi bilo drugače, če bi sprejela katero od ponudb v tujini, priznava, a je do zdaj vse po vrsti zavračala, saj je študij vedno postavljala na prvo mesto.
Tik pred končanjem doktorata
Trenutno je tik pred končanjem doktorskega študija biomedicine (med študijem je bila zaposlena na Kemijskem inštitutu), ki se mu je, kot priznava, tako intenzivno posvetila tudi zaradi želje, da bi ustregla staršem.
Ko bo študijsko poglavje zaprla, se za nekaj let namerava posvetiti zgolj in samo nogometu. Pravzaprav prvič v življenju, saj je do zdaj čas vseskozi razdeljevala med šport in študij.
"Kdo ve, morda se odprejo še kakšna vrata v tujini," razmišlja.
Nogomet ji še vedno pomeni ogromno. To je njen, zelo pogojno rečeno, hobi, saj mu namenja največji del svojega življenja, v mladosti pa ji je pomenil sprostitev po napornem urniku v šoli, ob preostalih težavah … "Na treningu so vse težave izzvenele," priznava.
"Na treningu so vse težave vedno izzvenele."
Prekmurka na začasnem delu (treningu) v Ljubljani
Zanimivo je, da čeprav vso svojo kariero, z izjemo že prej omenjene sezone pri Olimpiji, igra za pomurski klub Pomurje Beltinci, že deset let zaradi študija živi v Ljubljani in tam tudi trenira.
"Prvih pet let sem trenirala sama, nato pa sem se priključila nogometnemu razredu športne gimnazije Šiška. Glede na to, da spadam med starejše igralke, na mlajše prenašam svoje znanje in izkušnje, kar počnem z veseljem. To sem v mlajših letih pogrešala," pravi strelka 300 zadetkov v Prvi slovenski ženski nogometni ligi.
"Na področju enakopravnosti ženskega nogometa je bil v zadnjih letih storjen opazen napredek."
Napredek na področju ženskega nogometa je očiten
Strinja se, da se je za ženski nogomet v zadnjih letih storilo ogromno. "To se opazi predvsem v konkurenčnosti reprezentanc in klubov, ki je zdaj precej večja kot nekoč. Tudi obisk navijačev je precej večji. Napoveduje se, da naj bi si svetovno prvenstvo v ženskem nogometu, ki bo letos v Franciji, ogledalo rekordno število navijačev," je zadovoljna.
Želi si enakopravnosti, tako za igralke nogometa kot nogometne sodnice in trenerke, čeprav se zaveda, da je pot do tja še dolga. "Upam, da bomo napredovali v tej smeri."
Nogometni cilji usmerjeni v dvojno krono in ligo prvakinj
Njeni nogometni cilji so usmerjeni k uvrstitvi v ligo prvakinj. "Težko si sicer zastavljam konkretne cilje, kajti moja usoda v slovenski ženski nogometni ligi je odvisna predvsem od mojega finančnega stanja.
Če se vse izide in ekipa ostane v enaki sestavi s kakšno dodatno okrepitvijo, si želim, da bi s klubom, kjer imamo srčno trenerko Nušo Ladinek, osvojili državno prvenstvo in pokal ter da bi se kvalificirali v ligo prvakinj," pravi nogometašica Beltincev, vodilnega kluba Prve slovenske ženske nogometne lige, v kateri v letošnji sezoni igra osem klubov.
"Če se vse izide in ekipa ostane v enaki sestavi s kakšno dodatno okrepitvijo, si želim, da bi s klubom, kjer imamo srčno trenerko Nušo Ladinek, osvojili državno prvenstvo in pokal ter da bi se kvalificirali v ligo prvakinj."
Reprezentančna zgodba trenutno na stranskem tiru
Tibautova je bila desetletje del slovenske reprezentančne zgodbe, bila je tudi kapetanka slovenske ženske reprezentance. Zaradi študijskih obveznosti in redne službe z osemurnim delovnikom je kapetanski trak lani vrnila in svojo reprezentančno udejstvovanje začasno postavila na stranski tir.
Če bi jo spet vpoklicali zdaj, ko ni več redno zaposlena in ko končuje študij, povabila zagotovo ne bi zavrnila, pravi nogometašica in bodoča doktorica znanosti, pred katero so pomembni meseci.
Tjaša Tibaut verjame, da se bo njeno vlaganje v nogomet povrnilo. Če ne v obliki denarja, pa z uspehi. "Tudi to nekaj šteje," poudarja.
Prihodnost? Šport ali akademske vode?
Aprila jo čaka zagovor doktorske disertacije na temo načrtovanja protimikrobnih učinkovin, nato pa, kot rečeno, namerava nekaj let posvetiti zgolj nogometu. Verjame, da se bo njeno vlaganje v nogomet povrnilo. Če ne v obliki denarja, pa z uspehi. "Tudi to nekaj šteje," poudarja.
Glede karierne prihodnosti je njena pot še odprta, razmišlja pa o zaposlitvi, ki bi bila povezana z raziskovanjem v športu.
Tudi trenerskega dela ne izključuje, medtem ko o sodniški vlogi ne razmišlja, "pa čeprav je ta finančno precej bolj donosna kot igranje", doda.
2