Ponedeljek, 18. 3. 2019, 18.35
5 let, 7 mesecev
Mesec žensk na Siol.net (4.) - Staša Čagran, nogometašica in igralka ragbija
52 kilogramov in močan karakter dovolj za nogomet in ragbi v isti sapi #video
"V ragbiju je več stereotipov kot v nogometu," na podlagi lastnih izkušenj ugotavlja 24-letna Staša Čagran z Raven na Koroškem, nogometašica in igralka ragbija, ki jo postavljamo v vlogo osrednje junakinje četrte zgodbe v seriji Mesec žensk na Siol.net. "Vedno, ko slišim opazke na naš račun, fante povabim, naj obiščejo enega od naših treningov in naj potem komentirajo."
Stašo Čagran bi na prvi pogled težko uvrstili v vrste nogometašic in igralk ragbija. "Res je, da imam samo 52 kilogramov, imam pa zato toliko težji karakter," se pošali ob opazki, da ni videti kot tipična predstavnica teh dveh športov.
Od hip-hopa do nogometa in ragbija
Pred leti se je ukvarjala s plesom, bila je članica navijaške skupine in odbojkarica, nato pa se je našla v nogometu in se pred dvema letoma zaljubila še v ragbi. "Ker se ne morem odločiti, kateremu športu bi se posvetila, trenutno treniram oboje," je povedala 24-letna Korošica, ki zadnjih šest let živi v Ljubljani.
Z nogometom se je začela ukvarjati pri 11 letih. Predvsem na pobudo očeta, priznava študentka kriminalistike. "Najprej sem igrala za ŽNK Slovenj Gradec, zdaj pa sem že šest let članica ŽNK Radomlje (trenutno 4. kluba v Prvi slovenski ženski nogometni ligi)."
"Vedno, ko slišim opazke na naš račun, fante povabim, naj obiščejo enega od naših treningov, pa naj potem komentirajo."
Naključje, ki jo je odneslo v ragbijske vode
Ko je pred dvema letoma prijateljica želela na trening ragbija, a se nikakor ni opogumila, jo je na trening v Štepanjskem naselju v Ljubljani, kjer je dom edinega slovenskega ženskega ragbi kluba, Rugby atletskega kluba Olimpija, pospremila Staša in se okužila še s to ljubeznijo.
Staša je članica edinega slovenskega ženskega ragbi kluba, Rugby atletskega kluba Olimpija.
V Sloveniji orjejo ledino
Število deklet v klubu iz leta v leto, iz meseca v mesec ali celo iz dneva v dan zelo niha. "Občasno se zgodi, da sva na treningu samo dve," se namuzne Staša. Nekatere so na porodniški, druge imajo obveznosti s študijem in podobno, tudi starostno so zelo različne, od 16. do 35. leta jih boste našli v klubu.
Glede na to, da so v Sloveniji brez konkurence, razen turnirja, ki ga organizirajo septembra, igrajo samo v tujini, večinoma znotraj balkanske lige, kjer igrajo klubi iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije in ekipa iz Bolgarije.
Ženska ragbi ekipa RAK Olimpija je trenutno pri dnu lestvice, a pred leti, ko je bila zasedba popolna, so se lahko povsem enakovredno kosale z najboljšimi, izpostavi energična sogovornica s konstantnim nasmeškom na obrazu.
Dekleta so najbolj ponosna na drugo mesto v avstrijski ligi leta in prvo mesto v italijanski leta 2017. Dekleta so najbolj ponosna na prvo mesto v italijanski ligi. "Seveda si želimo rezultatov, a brez igralk uspeha ne moreš izsiliti. Za zdaj so tako v ospredju druženje in treningi, potovanja in sklepanja prijateljstev tudi zunaj Slovenije," pravi športnica, ki se strinja, da je v Sloveniji ukvarjanje s športom, kot je ragbi, bolj ali manj lahko le hobi.
O honorarjih lahko le sanjajo
"Ne, z ragbijem nikoli nisem nič zaslužila. Osebno zadovoljstvo in ljubezen do obeh športov mi za zdaj zadostuje," pravi.
Agilnost, hitrost in manj grobosti
Med ženskim in moškim ragbijem je zaradi telesnih zakonitosti kar nekaj razlik. V ženski konkurenci igra sedem igralk, v moški jih je na zelenici 15. Tudi raven grobosti je precej nižja. Pri ženskah skoraj ni kontakta, v ospredju sta agilnost in hitrost.
Bolj kot grobost sta v ospredju agilnost in hitrost.
Tekma poteka dvakrat po sedem minut. "To se sliši zelo smešno," priznava Staša, "in marsikdo ob tem pomisli: Ah, saj teh sedem minut bom pa že odigral. Tudi sama sem bila takšnega mnenja, a sem ga spremenila že v prvi minuti prvega odigranega turnirja. Teh sedem minut je še kako zahtevnih! Sedem minut se boriš na tleh in na nogah. Zase in za soigralke, za sleherno žogo," vzdušje na tekmah opiše naša sogovornica.
Ena od posebnosti ragbija je tudi ta, da si igralke žogo podajajo nazaj. "To pomeni, da si konstantno v teku, večinoma v šprintu. Točko dosežeš takrat, ko žogo postaviš z rokami na tla, za črto, tako imenovani brank. To je kot gol pri nogometu. Ko dosežeš rezultat (score), ki velja za tri točke, lahko dodatni dve točki dosežeš z brco skozi branke. To pomeni, da v popolnem napadu lahko dosežeš pet točk. Včasih sta ti dve točki odločilni," pravi Staša.
Pri ragbiju so menjave leteče, igre pa se ne prekinja. Če pride do poškodbe, se igra nadaljuje, tekmovalni čas pa se zaradi poškodbe ne podaljša.
Fotografija s tekme v ragbiju na mivki v Rusiji.
"Ker je lahko veliko telesnega stika in zbijanja, je nedovoljeno samo to, da igralko primeš za vrat oziroma ji priletiš v vrat. Temu rečemo tampon." Dekleta razen ščitnika za zobe ne nosijo posebne zaščitne opreme.
Staša, ki igra na položaju krilne igralke, je ena najhitrejših v klubu. "In tudi ena bolj tekmovalnih," doda trener Mičo Pejkovič, ki je tudi selektor slovenske ženske članske in moške mladinske ragbi reprezentance. V ženski so, razumljivo, predvsem igralke iz Olimpije, tudi Staša.
Več konkurence je v moškem ragbiju. V Sloveniji imamo tri ragbi klube. Poleg Olimpije še ragbi kluba Ljubljana in Maribor.
"Res je, da imam samo 52 kilogramov, imam pa zato toliko težji karakter," se ob pripombi, da ni videti kot igralka ragbija, zasmeje naša sogovornica.
Več stereotipov v ženskem ragbiju kot ženskem nogometu
Staša ugotavlja, da moški več kritik uperjajo zoper žensko udejstvovanje v ragbiju kot v nogometu. "Ker jih zavede naš videz, poleg tega žensk v ragbiju res niso vajeni. Vedno rečem, naj nas pridejo pogledat in potem komentirajo, ne pa da si samo na podlagi našega spola ustvarijo mnenje, češ da je ragbi moški šport in vanj ne sodimo. Sicer pa treniramo istočasno kot moški in se odlično ujamemo," je še dodala Čagranova.
Preberite še:
1