Janja Garnbret
Torek, 18. 9. 2018, 11.07
6 let, 3 mesece
Slovenska reprezentanca v športnem plezanju je spet doma
Nesporna kraljica športnega plezanja pokazala "zaslužek" s Tirolskega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,44
1
Janja Garnbret, prva dama športnega plezanja, je na novinarski konferenci razkazovala odličja iz Innsbrucka.
Slovenska reprezentanca v športnem plezanju, ki je na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku osvojila štiri medalje, od tega kar dve zlatega leska, je pripotovala v domovino. Janja Garnbret, nesporna kraljica športnega plezanja, ki so jo na Tirolskem oblegali številni mediji, zagotavlja, da ji ciljev ne bo zmanjkalo. Komaj 19-letna Korošica je prva športna plezalka v zgodovini, ki se lahko pohvali s tremi naslovi svetovne prvakinje v kar treh disciplinah. Za doseženo so jo danes počastili s torto. In kaj ima pri tem pivo?
Dve zlati, ena srebrna in ena bronasta medalja. To je izkupiček slovenske športnoplezalne reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu v Innsbrucku poskrbela za največji uspeh tega, po novem olimpijskega športa v zgodovini. Pod dva naslova svetovne prvakinje in enega podprvakine se je podpisala plezalna kraljica Janja Garnbret, bron je plod dela Gregorja Vezonika. Z bronom sta se okitila tudi slovenska paraplezalca Gregor Selak in Tanja Glušič.
V prostorih Planinske zveze Slovenije so se ji zahvalili s torto velikanko.
Za slovenskimi plezalci je 11 adrenalinskih in izčrpavajočih dni. Svetovno prvenstvo v Innsbrucku se bo mnogim od njih nepozabno vtisnilo v spomin, žal pa so med njimi tudi taki, ki bodo želeli prvenstvo čim prej pozabiti.
V prostorih Planinske zveze Slovenije so se danes predstavili predvsem tisti, ki imajo na prestolnico Tirolske lepe spomine: 19-letna Garnbretova, ki se kot edina na svetu lahko pohvali z naslovi svetovne prvakinje v kar treh disciplinah (naslov svetovne prvakinje v težavnosti je leta 2016 osvojila v Parizu, naslov v balvanih in kombinaciji pa letos v Innsbrucku), Tanja Glušič in Gregor Selak. Bronasti Gregor Vezonik je trenutno v tujini, kjer se pripravlja na naslednjo balvansko tekmo konec tedna v Stuttgartu, masters tekmovanje Adidas Rockstars, tako da se novinarske predstavitve ni mogel udeležiti.
V Innsbrucku je osvojila dva naslova svetovne prvakinje, v balvanih in kombinaciji. Čustva, ki so jo preplavila po tekmi v balvanskem plezanju, jasno kažejo, kateri naslov ji pomeni več.
Super Janji še ne bo zmanjkalo ciljev
Janja Garnbret, nesporno prvo ime športnega plezanja, je imela na vprašanje, kaj še ostane velikim, ki dosežejo že toliko, pripravljen odgovor. "Manjka mi še zmaga na olimpijskih igrah, enako velja za zmago v skupnem seštevku balvanskega plezanja. Sicer pa mislim, da je plezanje tak šport, da mi ciljev nikoli ne bo zmanjkalo. Morda ne tekmovalnih, pač pa preostalih (v skali). Prvenstvo je bilo dokaj naporno, imela sem občutek, kot da smo v Innsbrucku že dve leti. Je pa bilo vse skupaj še bolj psihično kot fizično utrujajoče."
Jernej Kruder, svetovni podprvak v balvanih leta 2014, si je z neuspešno preplezanim zadnjim balvanom v polfinalu zaprl vrata do finala. Na koncu je zasedel 8. mesto.
Selektor žalosten zaradi Škofica in Kruderja
Po besedah selektorja Gorazda Hrena, tudi Janjinega trenerja, je za slovensko odpravo zelo uspešno prvenstvo. "Mislim, da smo se vrnili z lepo bero medalj. Seveda bi se lahko zgodilo še marsikaj, najbolj sem bil žalosten zaradi Jerneja Kruderja, ki se mu po zelo dobrem uvodu v polfinalu ni uspelo prebiti čez zadnji balvan in je obstal pred vrati finala. Škoda tudi, ker Domnu Škoficu, vodilnemu po polfinalu, ni uspelo v finalu (5. mesto v težavnostnem plezanju), ampak tako je. So pa preostale medalje prinesle toliko več veselja.
Če smo na začetku prvenstva spili bolj grenko pivo (zaradi 2. mesta Janja Garnbret v težavnosti, zlato se ji je izmaknilo za borih 11 sekund), bomo danes pojedli toliko slajšo torto," je hudomušno namignil trener, ki z Garnbretovo sodeluje že deset let, in se ozrl h generalnemu sekretarju Planinske zveze Slovenije Mateju Planku, ki je glavni junakinji prvenstva prinesel torto. "Ni praznovanja brez torte," je dejal ob tem.
"Ni praznovanje brez torte," je povedal generalni sekretar PZS Matej Planko.
Plezalna kombinacija doživela generalko
Prvenstvo v Innsbrucku se bo v zgodovino plezanja zapisalo kot prvo, na katerem so tekmovalci preizkusili novo plezalno disciplino, kombinacijo, ki združuje vse tri plezalne discipline (hitrost, težavnost, balvane). Gre za olimpijski format, v katerem se bodo plezalci leta 2020 pomerili na olimpijskih igrah v Tokiu. To bo sploh prvič, da bo plezanje del olimpijskih iger.
"Tekma v kombinaciji traja dve uri in pol. Gre za naporno tekmovanje, saj se vse tri discipline odvijajo druga za drugo. Edini premor je tistih nekaj minut, ki so namenjene ogledu naslednje stene. Mislim, da bomo morali kombinaciji v prihodnje posvetiti drugačno pozornost, ko smo ji jo do zdaj," je dejal trener Luka Fonda. Največja šibkost slovenskih plezalcev, ki so večinoma specialisti za težavnostno ali balvansko plezanje oz. oboje, je hitrostno plezanje, kjer imajo še ogromno manevrskega prostora. Najboljša slovenska predstavnica v hitrosti je bila Garnbretova na 47. mestu.
Slovenski plezalci so največji preskok naredili na področju balvanskega plezanja (gre za plezanje po nižjih stenah, brez varovanja z vrvjo, kjer tekmovalci rešujejo balvanske probleme oz. skušajo prek volumnov v čim manj poskusih čim prej priti na vrh balvana ali osvojiti vsaj cono – posebej označen volumen, op. a.). "Tako težavnostno kot balvansko plezanje skušamo voditi z roko v roki, imamo pa še rezervo v hitrosti," je potrdil trener Urh Čehovin.
Predsednik PZS opozaril na pomanjkanje plezalnih objektov
Predsednika Planinske zveze Slovenije Jožeta Rovana, ki si je zadnji tekmovalni dan v Innsbrucku ogledal v živo, sta najbolj navdušilo vzdušje v dvorani OlympiaWorld in dejstvo, da je bilo v njej največ mladih, kar kaže na svetlo prihodnost tega športa.
"Športni plezalci postajajo idoli mladih, zato smo na PZS še toliko bolj veseli rezultatov. Mislim, da se nam za prihodnost športnega plezanja ni treba bati, tudi v mlajših kategorijah dominiramo. Edina stvar, ki nas skrbi, so objekti. V primerjavi z Avstrijci močno zaostajamo in to moramo rešiti. To je dolžnost nas, športnih funkcionarjev, in države, ki mora na tej točki narediti premik. Tokio (gostitelj poletnih olimpijskih iger leta 2020, op. a.) je tako rekoč pred vrati."
Jože Rovan, predsednik PZS, je opozoril na slabše objekte, ki so na voljo slovenskim plezalcem.
Selektor paraplezalne reprezentance opozoril na neenakost razredov
Pozornost medijev sta si prislužila tudi bronasti Gregor Selak, paraplezalec, ki nastopa v kategoriji tekmovalcev z omejenim gibanjem, in Tanja Glušič, slepo-gluha plezalka, ki je v kategoriji slabovidnih, potem ko ji je zmanjkalo časa (tekmovalci imajo na voljo samo šest minut, op. a.), prav tako osvojila bron.
Tudi slovenska reprezentanca v paraplezanju se je iz Innsbrucka vrnila z dvema kolajnama. Gregor Selak in Tanja Glušič sta se vrnila z bronom.
Jurij Ravnik, selektor slovenske paraplezalne reprezentance, v kateri je poleg že omenjenih še Matej Arh, je povedal, da medalja v tako težki konkurenci, ki se iz leta v leto zgoščuje, ni "kar tako. Tako Gregorju kot Tanji je do srebra zmanjkal samo en gib, poleg tega imamo še kar nekaj rezerve. Mislim, da bomo v Tokiu lahko pokazali še kaj več. Želim si, da bi se v prihodnosti samo nekoliko bolj uredile kategorije, saj v tej razvrstitvi nekateri tekmovalci po normativih malce izstopajo, ter da bi končno našli generalnega sponzorja, ker bo svetovno prvenstvo v Tokiu logistično in finančno precej večji zalogaj, kot je bil Innsbruck. Kar zadeva sprejem paraplezanja v olimpijsko družino, je prihodnost zelo nejasna. Leta 2020 nas v Tokiu ne bo, kaj bo v prihodnje, pa še ne vemo."
Svetovno prvenstvo v Innsbrucku 2018:
1