Ponedeljek, 12. 10. 2020, 15.25
3 leta, 6 mesecev
Državni prvak v čedalje bolj priljubljenem snookerju znova Miha Zajc
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
Vse od sredine septembra je v Ljubljani trajalo tretje državno prvenstvo v snookerju. Po zmagi v letu 2018 se je v prvenstvo vrnil Miha Zajc in v polfinalu z rezultatom 5:1 premagal lanskega državnega prvaka Klemna Šoraka, tretje mesto pa je pripadlo dvema, in sicer Klemnu Berusu in Simonu Razložniku, ta se je v tekmovalne vode vrnil po skoraj desetletju premora. Snooker tudi sicer postaja vse bolj privlačen način sprostitve, zato se ob zgolj petih slovenskih mizah zbira čedalje več biljardistov.
Snooker se laičnemu opazovalcu na prvi pogled zdi enak kot biljard, a je resnica drugačna, pravijo biljardisti. Ne le, da je na mizi poleg barvnih še 15 rdečih krogel, tudi miza je veliko večja, žepi pa so manjši, igra je tehnično bolj zahtevna. Tudi zato se na tem tekmovanju med seboj običajno pomeri manj tekmovalcev kot pri drugih panogah.
Letos je tekmovanje minilo v znamenju mask in razkužil, a je bilo po dolgem premoru brez tekmovanj zaradi pandemije koronavirusa za biljardiste zelo dobrodošlo. Državno prvenstvo v okviru Biljardne zveze Slovenije so v celoti izpeljali v Biljardnici Kaval in je bilo kot običajno razdeljeno na kvalifikacijski in finalni del, izvedli pa so ga pa po sistemu enojne eliminacije.
V četrtfinalu so se izmed 12 tekmovalcev že znani nosilci Klemen Šorak, Matej Dakol Korošin, Tomaž Gabrijelčič in Boštjan Marolt pomerili z Miho Zajcem, Simonom Razložnikom, Klemnom Berusom in Maticem Jontezom.
Dvanajst tekmovalcev je igralo po sistemu: kvalifikacije – best of 5, četrtfinale – best of 7, polfinale – best of 7, finale – best of 9.
Šorak v finalu Zajcu vzel le tretji niz
V sobotnem polfinalu so se v Biljardnici Kaval v Ljubljani pomerili Klemen Šorak s Klemnom Berusom ter Miha Zajc s Simonom Razložnikom, v včerajšnji finale pa sta se prebila Šorak in Zajc.
Šorak je v napeti igri tesnih izidov Zajca premagal le v tretjem nizu, sicer pa je zadnji z rezultatom 5:1 po letu premora Šoraku prevzel zmago in znova proslavil naslov državnega prvaka.
Klemen Šorak velja za izjemnega igralca in težkega nasprotnika. Naslov državnega prvaka je osvojil v sezoni 2019.
Manjše krogle, manjši žepi, veliko večja miza in veliko večji izziv
Zajc se je v sezoni 2018 tekmovanja v snookerju udeležil prvič, do tedaj ga ni igral, zato je bil kot novo ime na prvenstvu toliko večje presenečenje.
"Snooker se na pogled zdi enak kot biljard, a je resnica povsem drugačna. Manjše krogle, manjši žepi in veliko večja igralna površina so ključni razlogi, da je snooker precej bolj zahtevna igra iz tehničnega in tudi strateškega vidika," pojasnjuje Zajc, ki se je sicer udeležil tudi nekaterih turnirjev v biljardu v tujini, leta 2016 in 2018 pa je kot član slovenske reprezentance Slovenijo zastopal tudi na evropskem prvenstvu.
Takšna je pravilna začetna postavitev krogel pri snookerju. So manjše, palica je drugačna, miza je veliko večja in žepi na njej manjši, zato snooker od igralca zahteva izjemno natančnost.
Cilj je bil preboj skozi kvalifikacije
Snooker ga je navdušil zaradi kompleksnosti, zato ga je začel po osvojenem naslovu državnega prvaka v letu 2018 redno trenirati, se o njem izobraževati in spremljati večja tekmovanja.
"Naslednje leto žal nisem mogel braniti naslova, saj se je urnik pokrival z biljardnim tekmovanjem v tujini, letos pa mednarodnih tekmovanj zaradi pandemije praktično ni, tako da sem se z veseljem znova prijavil in odigral državno prvenstvo," pojasnjuje Zajc, ki prizna, da je bila zanj precejšnja dodatna motivacija tudi nova palica.
"Palica je edinstvena zaradi materiala, saj je v večjem delu, v primerjavi s klasičnimi lesenimi, izdelana iz karbona. Dobil sem jo tik pred začetkom tekmovanja, zato so bila tudi moja pričakovanja temu primerna. Glavna cilja sta bila preboj skozi kvalifikacije in uvrstitev v četrtfinale, in ko mi je to uspelo, je rezultatski pritisk skoraj izginil. V polfinalu sem glede na razpored pričakoval Dakola, a ga je pred tem izločil moj klubski kolega Razložnik, kar je zagotovo letošnje najprijetnejše presenečenje," je po tekmovanju povedal Zajc.
Po napetem polfinalu v soboto je Zajcu uspelo zbrati dovolj energije za finalni obračun z lanskim prvakom Šorakom.
"Zmaga na državnem prvenstvu mi pomeni veliko več kot tista iz leta 2018, ker sem tokrat nastopil kot eden izmed favoritov in ker sem v nastop vložil veliko več truda kot takrat," je bil vidno zadovoljen Zajc, ki pravi, da je v letošnjem letu sicer opazil napredek pri večini tekmovalcev.
V vsej Sloveniji le pet vedno bolj zasedenih miz za snooker
"Tudi v biljardnicah so sicer redke mize za snooker vedno bolj zasedene. V Ljubljani imamo na primer samo dve tovrstni mizi, kar precej omejuje razvoj tega športa v regiji. Kar zadeva število ljubiteljskih snookerašev, se izboljšuje, organizatorji pa so odgovorni za to, da te posameznike privabijo tudi na tekmovanja," je po osvojenem drugem naslovu na državnih prvenstvih še sklenil Zajc.
Da število igralcev počasi, a vztrajno raste, opaža tudi organizator in sicer eden od letošnjih favoritov za zmago Matej Dakol Korošin, a hkrati dodaja, da število miz za snooker še vedno ostaja enako.
Miha Zajc je na svojem drugem državnem prvenstvu v snookerju že drugič osvojil naslov državnega prvaka.
"Večinoma najdemo eno mizo na biljardnico, skupaj pri zadnjem pregledu pa je v vsej Sloveniji le pet miz. Glede na razmere in število prostovoljcev bi ocenil trenutni položaj kot zadovoljiv, saj se je v zadnjih letih raven igre dvignila, baza tekmovalcev pa se je povečala. Tako bi se lahko zgodilo, da bomo v nekaj letih imeli tudi tekmovalca na evropski ravni. Pri tem bi navedel predvsem dva tekmovalca, Miho Zajca in Klemna Šoraka. Velik potencial ima tudi ženska predstavnica Ana Gradišnik, če se bo odločila za igranje snookerja, ima pa že zdaj veliko uspehov v biljardu na evropski in svetovni ravni," pravi Dakol Korošin.
Tekmovanja pomembna za selekcijo in vir dohodka
Kot pojasnjuje v nadaljevanju, so takšna tekmovanja v Sloveniji pomembna za zvezo predvsem zato, da lahko vsako leto določi najboljše igralce in jim da možnost nastopa tudi na evropskem prvenstvu.
"Hkrati pa so tekmovanja glavni vir prihodkov, s katerimi se poplačajo članarine krovnim zvezam in sofinancirajo udeležbe na evropskem prvenstvu. Po svetu pa so za večino profesionalnih igralcev glavni vir dohodka," pojasnjuje eden od najboljših igralcev snookerja pri nas.
V letu 2021 liga tekmovanj skozi vse leto
Kot je napovedal, v letu 2021 pripravljajo ligo, s katero bodo igralci dobili možnost tekmovanj skozi vse leto, tako pa bodo tudi biljardnice gostile več tekem in s tem promovirale šport.
"Kar zadeva število igralcev na državnem prvenstvu, pa bi lahko celo presegli število tekmovalcev v primerjavi z biljardom, če bi imeli na voljo osem ali več miz za snooker na enem mestu. Tako bi namreč lahko organizirali tekmovanje v enem ali dveh dnevih, zdaj pa lahko traja tudi več mesecev in tako marsikoga odvrne od sodelovanja," Dakol Korošin pojasni drug vidik pomanjkanja miz.
Mize so v biljardnicah redkost predvsem zaradi svojih zahtev. Zaradi velikosti so dražje, dražje je njihovo vzdrževanje, saj je zamenjava kakovostnega platna zaradi velike površine velik strošek. Prav tako zahtevajo veliko prostora. Velike so 3,6 krat 1,8 metra in za nemoteno igro mora biti prostor velik vsaj sedem krat pet metrov.
Za rojstni dan dobil palico, ki ga je po desetletju spet pripeljala na tekmovanje
Presenečenje letošnjega tekmovanja je bila tudi vrnitev izkušenega biljardista Simona Razložnika, ki se je pred desetimi leti redno udeleževal tekmovanj. Na tokratnem tekmovanju je premagal Dakola Korošina, premoč pa je moral priznati Zajcu in je poleg kolega Klemna Berusa osvojil tretje mesto.
"Pred desetimi leti sem še redno nastopal na ligaških in državnih tekmovanjih v biljardu, pred šestimi pa se je z ženo in hčerko začelo družinsko življenje in tako biljard, seveda, ni bil več najpomembnejši. Lani sem za rojstni dan dobil palico za snooker, blizu doma se je odprla biljardnica, v kateri je tudi miza za snooker, tako sem se začel 'žogati'. Malo me je zagrabila nostalgija po tekmovanjih in sem se prijavil," pojasnjuje letošnjo udeležbo, ki je navdušila tudi marsikaterega njegovega soigralca.
Simon Razložnik, Miha Zajc in Klemen Šorak so zasluženo osvojili tretje, prvo in drugo mesto na letošnjem državnem prvenstvu. Biljardisti so sicer maske uporabljali pred igro in po njej, med igro pa zaradi velike razdalje do sotekmovalca mask v sicer praznem prostoru niso potrebovali. Ob podelitvi so jih odložili za namen fotografiranja.
Igranje snookerja kot izpušni ventil za stres
Pričakovanj pred tekmovanjem ni imel, saj ni vedel, v kakšnem stanju je slovenski snooker.
"Vedel sem, da lahko kakšnemu favoritu povzročam težave. Kot se je izkazalo, sem pred državnim prvenstvom kar nekajkrat igral oziroma treniral z Mihom, novim državnim prvakom, in ugotovil, da je moja igra primerljiva z njegovo. Zaradi tega sem najbolj zadovoljen," je po tekmovanju povedal Razložnik, za katerega je bilo največje presenečenje tekmovanja prav osvojeno tretje mesto.
Kot pravi Razložnik, je snooker zanj – zaradi večje zahtevnosti in precej bolj taktičnega načina igre kot pri biljardu – kraljevska disciplina med igrami s kroglami na mizi.
Kot je dejal Razložnik, mu ta uvrstitev dodatno dokazuje, da je za rojstni dan prejel odlično darilo, daje pa mu tudi dodatno spodbudo, da bo, kot pravi, prihodnje leto na državnem prvenstvu stopil še stopničko višje.
"Seveda pa še vedno z največjim veseljem odigram partijo biljarda, včasih tudi karambola. Pri mojih rosnih 47 letih je snooker predvsem sprostitev in izpušni ventil za stres, ki ga prinaša življenje. Prisili me, da vsaj začasno odmislim, kakšen obup je leto 2020," še sklene Razložnik.
Štiriindvajsetletni Šorak snooker igra zadnja tri leta.
Snooker zahteva veliko več zbranosti in psihološke stabilnosti
Tudi letošnji podprvak Klemen Šorak snooker igra za hobi. Štiriindvajsetletnik se z biljardom ukvarja slabih osem let, na snooker pa je pred tremi leti prešel po tem, ko ga je spremljal na TV-programu Eurosport in mu je postal všeč predvsem zaradi tehnične zahtevnosti.
Kot pravi, je pri snookerju veliko več načrtovanja, strateškega razmišljanja, zelo pomembna pa je tudi psihološka stabilnost, saj zahteva veliko več zbranosti.
Tekmovanj se z veseljem udeleži, saj tako odigra več iger z zelo dobrimi tekmovalci, kar v biljardnicah ni vedno mogoče. Kot pravi, je zadovoljen, da je tekmovanje sploh bilo, a da je pogrešal nekoliko boljšo organizacijo. "Predlanskim smo imeli sodnika, ki je sešteval točke, da nam jih ni bilo treba pisati in seštevati, ni se smelo hoditi okrog in govoriti, vse to so namreč stvari, ki vplivajo tudi na zbranost, in vse to so malenkosti, ki pri igri veliko štejejo," pravi Šorak.
V prihodnosti bi si želel, da bi ga poskusilo še več ljudi. "Pogosto v biljardnici ljudje pridejo mimo in komentirajo, da so igro videli na televiziji in da je težka. Vsak naj jo najprej poskusi. Morda mu bo všeč in bo naslednjič nagovoril prijatelja, ta še nekoga, tako se bo krog igralcev večal," meni Šorak, ki si sicer za slovenski snooker želi, da bi se več o njem slišalo tudi v medijih. Zase pa pravi, da bi si rad organiziral trening bolj sistematično in napredoval tudi na psihološki ravni.
Gre tudi za estetsko igro
26-letni Klemen Berus, drugi od obeh tretjeuvrščenih, je bilijard rad igral že od otroštva in imel je prav poseben razlog, za katerega pravi, da je bil estetske narave.
"Privlačilo me je kotaljenje teh popolnih okroglih oblik različnih barv po mehki zeleni podlagi. In pa, seveda, ta občutek pospravljanja mize. Jasno, da sem se, ko sem na Eurosportu odkril snooker, takoj zaljubil," je dejal.
Po njegovih besedah snooker ni le bolj precizna, taktična in daljša igra od bilijarda, zaradi vseh teh razlogov je tudi bolj estetska.
24-letni Klemen Berus je s pokalom za tretje mesto zelo zadovoljen, za kaj več pa bo treba še veliko več trenirati, pravi.
"Če ni igra na nivoju, pa naj bo vsaj obleka"
"Ker so udarci bolj prefinjeni, tudi kugle drsijo po podlagi z večjo eleganco. Ker je narava igre bolj taktična in traja dlje časa, se znotraj okvira odvijejo cele zgodbe s preobrati, čustvenimi vzponi in padci. Ob vsej tej prefinjenosti ni čudnega, da je še sama obleka tekmovalcev strogo predpisana. Vsak igralec mora nastopati v elegantnih čevljih in hlačah, telovniku, ki pokriva srajco z dolgimi rokavi, okoli vratu pa mora nositi metuljčka ali kravato," pojasnjuje Berus.
Kljub temu, da pri nas še ne veljajo tako stroga pravila glede obleke, se sam na snooker tekmovanjih vedno pojavi v popolni opravi. "Če ni igra na nivoju, pa naj bo vsaj obleka," se pošali Berus.
Sicer je snooker prvič poskusil pred štirimi leti, ko je tudi prvič v živo videl snooker mizo in ga je popolnoma prevzela. "Prav tako sem bil ves iz sebe, ko sem prvič poskusil potopiti kuglo in se mi je udarec, ki bi mi na bilijardni mizi uspel miže, popolnoma ponesrečil. Ker pa so mi zahtevne stvari očitno všeč, sem se tistega leta takoj prijavil na prvo snooker državno prvenstvo in od takrat, sicer zgolj ljubiteljsko, več igram snooker kot pa bilijard," je povedal Berus.
