Janez Janša
Sobota, 28. 8. 2021, 6.22
1 leto, 4 mesece
Nika Nuša, kakšen je danes plan proti Janši?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,20
130
"Kak je danes plan komuniciranja po sestanku opozicije?" Takšno vprašanje je ta teden dobil piarovec SDS Nejc Črešnik iz slovenske tiskovne agencije (STA). Presenetilo ga je. Običajno jih ne sprašujejo o načrtih opozicije. Pa naslovljeno je bilo na Niko in Nušo. In ne na Nejca. Nike in Nuše ni v SDS. V LMŠ Marjana Šarca sta. Kakšen je bil medijski plan opozicije, pa smo lahko opazovali. Kot že pred številnimi volitvami so lažnivo podtikali, da je SDS povezana z neonacisti, z zgodbami o srečanju Janše na golfu pred dvema desetletjema so naivne prepričevali, da za korupcijo v državnem zdravstvu niso levo liberalne stranke, ki so vladale, in da je pri začetku šolskega leta menda vse narobe zaradi ministrice Simone Kustec, ki je iz SMC, ta pa je za opozicijo "izdajalec", ker nekoč z Marjanom Šarcem niso skočili v bazen brez vode, ko mu je propadla manjšinska vlada.
Nika in Nuša sta novinarki, ki sta do zadnjih volitev poslancev pošteno in nepristransko poročali o dogajanju v politiki. Po volitvah, ko je nastala manjšinska vlada Marjana Šarca, pa sta se nenadoma znašli v službi pri Šarcu. Urednica Slovenske tiskovne agencije Mojca Zorko je namesto njima vprašanje o planih opozicije proti Janši pomotoma poslala Črešniku. Iz vladne SDS. Da je šlo za napako, mu je pojasnila pozneje, ko je preverjal, kaj to sporočilo pomeni. Povedala je tudi, da na podoben način o delu sprašuje vse stranke. In ne le Nike Benedik (nekoč Repovž) in Nuše Baranja, torej nekdanji novinarki Radia Slovenija in Televizije Slovenija. Neodvisnega javnega medija, ki ni nikakor povezan s političnimi strankami. Razen po kadrovskih prehodih. In pri vodenju. (Po objavi kolumne nas je poklicala Nika Benedik in opozorila, da sporočilo ni bilo namenjeno njej v LMŠ ampak drugi Niki. Pojasnila je še, da ne opravlja dela predstavnice za odnose z javnostmi poslanske skupine LMŠ. Sporočilo je bilo torej namenjeno Niki Vrhovnik, kar nam je potrdila tudi sama.)
Sami "neodvisni" novinarji SD in LMŠ
Pri vodenju so povezani, ker programski svet RTVS, ki odloča o šefih, na predlog SD vodi njihov Ciril Baškovič. Ta teden pa je s pučem še vodenje nadzornega sveta poskušal prevzeti Danilo Tomšič. Ki je tudi zastopnik SD. Generalni direktor pa je Andrej Grah Whatmough, ki je na RTVS zadnja leta v nadzornem svetu zastopal SMC. Prej je bil generalni direktor Igor Kadunc, ki je bolj z leve. Kadunc je med omenjenimi daleč najbolj izkušen, v vodstvu je bil že v času socializma, ko so tam lahko bili le komunisti.
A s pučem ima SD Tanje Fajon za zdaj še težave:
Ko gre za kadre iz RTVS, v kul stranke nista prišli le novinarki Nika in Nuša. Tudi šefa največjih opozicijskih strank sta iz tega medija. Na RTVS sta bila zaposlena predsednica SD Tanja Fajon in predsednik LMŠ Marjan Šarec. Fajonova je bila dopisnica iz Bruslja, ki je nepristransko poročala o političnih strankah, kot sta to počeli tudi Nika in Nuša. Potem pa nenadoma ni bila več povsem nepristranska. Šarec pa ni bil čisto pravi novinar. Bil je komik. Je pa kot novinar neodvisne RTVS podpisal znamenito peticijo 571 novinarjev proti Janezu Janši. Kot še številni tam zaposleni povsem neodvisni novinarji, ki so proti Janši. Šarec je tam spoznal številne znane ljudi, tudi najbolj razvpito tajno zaposleno agentko Sove Natašo.
Opoziciji je načrt, kako očrniti SDS Janeza Janše z lažnivim podtikanjem, da je premier povezan z neonacisti, ta teden uspelo uresničiti v številnih medijih. Nadgradili pa so ga še politkolesarski protestniki, ki so v slogu Hitlerjevih nacistov obiskovali in označevali stavbe Judov v imenu ljudstva. Obiskovali so stavbe strank politikov, ki niso dovolj proti nacistom. To se v Sloveniji sliši sprejemljivo.
V imenu ljudstva. V imenu "folka" po nemško. Da so levi protestniki Folk, je teden prej na Triglavu na Janeza Janšo vpila Tea Jarc. Ni pa povedala, kdo je njen furer. Ali furerka.
Politkolesarji so označevali stavbe strank, ki niso dovolj proti maloštevilnim protestnikom v rumenih jopičih, ti pa motijo veliko bolj številne protestnike v rdeči barvi. Policija je doslej ukrepala le proti maloštevilnim. Čeprav ti niso najbolj grešili. Da so rdeči protestniki povezani s politiki, je nesporno. Tanja Fajon in Marjan Šarec sta se teh protestov osebno udeležila. Zaradi tega si policisti verjetno ne upajo veliko ukrepati. Za levimi protestniki so pomembni politiki. Brani pa jih odvetniška pisarna Čeferin. Ustavni sodnik iz te družine Rok Čeferin je bil v skupini ustavnih sodnikov, ki so pred nekaj meseci odločili, da je pravica do teh protestov pred pravico do varovanja zdravja ljudi med epidemijo. In da jih vlada ne sme omejevati.
Protestniški voditelji Tanja Fajon, Alenka Bratušek in Luka Mesec
Med tistimi v rumenih jopičih funkcionarjev SDS ni bilo videti. Zato povezavo zdaj z leve konstruirajo.
Poslanec SD Matjaž Nemec, ki vodi komisijo za nadzor obveščevalnih služb, jo je ta teden uspešno "plasiral". Najbolj gledana televizija POPTV in njen portal 24ur.com sta poročala, da so bili poslanci za zaprtimi vrati seznanjeni s fotografijami premierovega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča (SDS), na katerih bi se naj ta pojavljal v skupini, kot so poročali, znanih neonacistov. Niso pa jih poimensko navedli. Čeprav trdijo, da so znani. Kar je nenavadno. In fotografij tudi niso objavili.
Poročali pa so po Nemčevih namigih, da je Mahnič vezni člen med premierom in neonacisti, tako:
Po planu Nike in Nuše.
Fotografija, ki so si jo poslanci ogledovali za zaprtimi vrati, seveda ni bila ta, ki jo je tik pred volitvami poslancev leta 2011 objavil Bojan Požar, ki je vredna ponovnega ogleda:
Takrat so iz leve pred volitvami poskušali pomagati Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića s člankom v Delu z mastnim naslovom: Neonacisti slepi potniki parlamentarnih volitev. Avtor zgodbe za črnjenje SDS je bila Anuška Delić. Podatke za medijsko manipulacijo je pred tem zbirala celo Sova, ki jo je takrat vodil Sebastijan Selan. Ker se je znašlo v medijih, vrhovni sodnik Branko Masleša pozneje ni več dovolil tajni službi nadaljevati tajnih prisluškovanj domnevnim skrajnežem.
Za politično propagando se tajnih prisluškovanj ne sme uporabljati.
To je večja zloraba kot Pegasus, ki ga opozicija zadnje mesece tudi poskuša podtakniti kot greh vladi.
Za državo je podtikanje fašizma in nacizma tistim, ki se jih vrh želi znebiti, značilno iz časa socializma. Vedno so bili kakšni fašisti, stalinisti, agenti imperialistov ali drugačni notranji sovražniki, s katerimi je bilo treba obračunati s pomočjo obveščevalne službe, partiji podrejenih sodnikov in naših medijev.
V času socializma so bile posledice veliko bolj brutalne.
Tudi politkolesarske kampanje smrti z veliko množico napisov "Smrt janšizmu svoboda narodu" izvirajo iz te udbaško komunistične zgodovine:
Napisi levih protestnikov, ki so parafraza komunističnega "Smrt fašizmu svoboda narodu". Prvi so jih javno za spodbujanje sovraštva uporabljali aktivisti Levice Luke Meseca. Tudi na javni RTVS med protesti novinarjev proti kritikam Janeza Janše, ko je bil ta še v opoziciji.
Sovraštvo je nevarno čustvo v politiki. Težava leta 2011 je bila, da posnetki v Delu niti približno niso bili tako nazorni in prijateljski kot posnetki objemanj Jankovića z istimi "skrajneži", kar je v dopolnilo objavil Požar. Objemanje z znanimi neonacisti bi te dni to opisal Matjaž Nemec.
Pozneje v Delu ni bilo mastnega naslova o Jankoviću. In tudi danes ne boste brali, da bi Nemec imel slike, ki kažejo, da je Janković zveza Marjana Šarca in Tanje Fajon do neonacistov.
Ker so to pač propagandne laži.
"Novinar", ki je živi ščit za obrambo Sadama Huseina
Širijo pa to propagando tudi novinarji, ki uradno niso zaposleni za to delo pri Šarcu ali Fajonovi. Nemec je kot kronsko pričo pred preiskovalno komisijo ta teden pripeljal Erika Valenčiča, ki je nekoč naredil propagandni dokumentarec za TVS z naslovom "Koalicija sovraštva".
Dokumentarec nas je prepričeval, da se v času levičarskih vstaj in pred serijami terorističnih dejanj po Evropi, ki so jih pozneje izvedli islamski skrajneži, prava nevarnost za Slovenijo in Evropo skriva na desni med fašisti pri nas.
Valenčičeve teorije se niso niti najmanj potrdile. Ker so bile bedaste.
Valenčiča je kot gimnazijskega maturanta mimo vseh strokovnih pravil za novinarja TVS angažirala odgovorna urednica Ksenija Horvat Petrovčič, ki jo je nastavil direktor Janez Lombergar.
Valenčič se je deset let pred tem, leta 2003, pridružil akciji "Živi ščit", s katero je v Iraku poskušal zaščititi
iraško ljudstvo pred vojaškim posredovanjem Zahoda, katerega del je bila zaradi odločitve vlade Antona Ropa tudi naša država. Iz Ljubljane je odpotoval v skupini še treh mirovnikov, poimenovali so se balkanska naveza. Ščit proti vojaškemu stroju Zahoda je neslavno propadel. Vsi slovenski mirovniki so Irak zapustili še pred napadom vojaških sil. Iračani so jih poslali domov.
Tega političnega aktivista je Ksenija Horvat Petrovič uporabila tudi za dopisnika z Bližnjega vzhoda. To je med vsega hudega vajenimi novinarji in uredniki na televiziji sprožilo precej čudenja. Valenčič ni izpolnjeval pogojev niti, da bi lahko kaj poročal, kaj šele za dopisnika. Razen političnih. Tiste pogoje pa je izpolnjeval še preveč. Statusno je, ker so novinarji RTVS uvrščeni v sistem državne uprave, dopisnik iz tujine po zahtevnosti delovnega mesta in plačni razvrstitvi enak veleposlaniku države. Tudi veleposlanik ne more biti nekdo kar zato, ker je šel protestirat v kakšno državo proti svoji lastni. Dopisnico z Bližnjega vzhoda je TV Slovenija povrhu tudi že imela: Karmen Švegl. Valenčič, ki je po koncu mandata Horvat Petrovičeve izgubil politično urejen posel na TVS, sicer dela za levo Mladino in Radio Študent.
To so "preiskovalni novinarji" Matjaža Nemca, ki so jih kot zgled predstavljali ta teden številni mediji.
Tisti, ki so podobni. Nepristranski kot Nike in Nuše Marjana Šarca.
A Nika in Nuša imata vsaj vse kvalifikacije za opravljanje dela.
Poveličevanje Hitlerja ali Tita sploh ni kaznivo
Skoraj nič pozornosti javnosti pa ni v tem metežu pritegnilo precej zanimivo obvestilo policije po Nemčevi propagandni akciji za diskreditiranje SDS. Po pričanju generalnega direktorja Antona Olaja so iz policije opozorili: "Delovanje policije je nujno vezano na pojav kaznivega dejanja/prekrška s strani ali v povezavi s tovrstnimi skupinami, posamezniki. Zavedati se je treba, da so nekateri pojavi v tujini (že sama simbolika) kaznivo dejanje samo po sebi, kar pa v Sloveniji ni tako."
Policija se, skratka, z levimi in desnimi protestniki, levih skrajnežev je veliko več, sploh ne more veliko ukvarjati, ker poslanci, med katerimi je tudi Nemec, niso poskrbeli, da bi bilo poveličevanje simbolov totalitarizma kaznivo. Recimo Adolfa Hitlerja. Ali Josipa Broza Tita. Razlog je preprost. Ne morejo kriminalizirati sebe in svojih partnerjev. Obratno: postavljajo jim spomenike in se jim klanjajo. Borisu Kidriču, Josipu Vidmarju, Janezu Stanovniku, Edvardu Kardelju ... V parlamentu imamo Levico Luke Meseca, ki ima v programu celo povsem očitne prvine iz totalitarne preteklosti. Podržavili bi, denimo, podjetja, socializirali dobičke ... Ti načrti so vrnitev v prejšnji sistem in povsem v navzkrižju s temelji slovenske ustave in pravic in svoboščin, ki veljajo v zahodnem svetu. Tega se v Levici celo sami zavedajo in so celo sami zapisali.
V programu imajo to, kot smo na Siolu že opozorili, tako:
O programu stranke, ki vsebuje določbe, ki so res skrajnost in v neskladju z ustavno ureditvijo, je ob podpori kul opozicije predsednik državnega zbora Igor Zorčič prepovedal razpravo, ko so jo zahtevali poslanci vladnih SDS, NSi in SMC.
Ne samo, da parlament ni uzakonil, da bi bilo poveličevanje Hitlerja, Stalina ali Tita kaznivo dejanje in da bi policiji omogočil pregon mahanja s kljukastimi križi ali rdečimi zvezdami. Še razpravljati v državnem zboru ni dovoljeno o programih parlamentarnih strank, če vsebujejo hudo skrajne prvine. Če smo natančni: o levih skrajnostih v programih kul strank se ne sme govoriti.
Sme pa Nemec SDS podtikati nacizem in fašizem v državnem zboru s pomočjo medijskih Nik in Nuš in Erikov.
To se nam je dogajalo v tednu, ko se je Evropa spominjala pakta med Hitlerjem in Stalinom in strašnih posledic totalitarizmov. Tudi našega komunizma, ki je razlog zadnjih množičnih umorov v Evropi. V Srebrenici. Tako je v Evropi.
Mi pa svojih totalitarizmov, za razliko od drugih držav smo doživeli vse, torej nacizem, fašizem, potem pa desetletja še komunizem, ne znamo odločno obsoditi in se nam zato ponavljajo in vračajo.
Čisto zares tudi v parlament.
130