Petek, 20. 10. 2023, 21.15
1 leto
Voditelji EU in ZDA: V tem smo si enotni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Voditelja EU sta imela pred pogovorom z Bidnom v Washingtonu več srečanj. Sestala sta se s senatorji, von der Leynova je imela govor na Inštitutu Hudson, Michel pa je obiskal Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovno banko ter se srečal s študenti Univerze Georgetown, poroča AFP.
Ameriški predsednik Joe Biden, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel so v Beli hiši pred začetkom vrha EU-ZDA izražali enotnost stališč glede vojne v Ukrajini in Izraelu. Težje delo jih čaka za zaprtimi vrati pri pogajanjih o trgovinskih vprašanjih na čelu s carinami.
"Lani poleti smo se zavezali, da bomo oživili partnerstvo med EU in ZDA in v zadnjih dveh letih smo to zavezo izpolnili. Skupaj smo podprli pogumno ukrajinsko ljudstvo v boju proti Putinovi agresiji, spoprijeli smo se z gospodarskimi izzivi, vzpostavili standarde, ki bodo usmerjali naše odnose s Kitajsko, zdaj pa skupaj podpiramo Izrael po grozljivem terorističnem napadu Hamasa," je dejal Biden v Ovalni pisarni pred začetkom pogovorov.
Napovedal je, da nameravajo razpravljati o Izraelu in Ukrajini, prehodu na čisto energijo ter pravični trgovini v zvezi z jeklom in aluminijem.
Le skupna izjava, ne pa novinarske konference
Biden se je nato ločeno sestal z obema, kmalu pa naj bi bila objavljena skupna izjava o vrhu. Voditelji pred vrhom niso odgovarjali na novinarska vprašanja, prav tako ni predvidena skupna novinarska konferenca.
Po poročilih iz Bele hiše skupna izjava ne bo vsebovala dogovora o carinah na jeklo in aluminij, uvedenih v času Donalda Trumpa, ker se pogajalcem obeh strani ni uspelo dogovoriti o ustrezni rešitvi.
Biden in von der Leynova sta jeseni 2021 začasno uredila vprašanje glede carinskega spora, konec tega meseca pa se izteče rok, ki sta si ga strani zadali za sklenitev celovitega dogovora. Če jima to ne bo uspelo, bi lahko znova uvedli carine. Pogajanja bodo tekla naprej.
Humanitarna pomoč za Gazo najkasneje v 48 urah
Trenutno najbolj vroče politično vprašanje je vojna med Hamasom in Izraelom in Biden je odgovoril le na eno novinarsko vprašanje glede humanitarne pomoči za Gazo prek mejnega prehoda z Egiptom.
"Izraelci in egiptovski predsednik so se zavezali, da bo prehod odprt. Cesto je bilo treba obnoviti, bila je v zelo slabem stanju. Verjamem, da bo v naslednjih od 24 do 48 urah prvih 20 tovornjakov prečkalo mejo," je dejal Biden.
Michel je izjavil, da se svet danes spopada z velikimi izzivi in zato bolj kot kadarkoli prej potrebuje močno zavezništvo med EU in ZDA.
"Na Bližnjem vzhodu se odvija tragedija. Toliko trpljenja, toliko srce parajočih podob. Obsodili smo Hamas. Izrael ima pravico, da se brani, to pa mora storiti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom," je dejal Michel.
Von der Leynova se je Bidnu zahvalila za obisk Izraela in dejala, da je pomembno pokazati solidarnost z Izraelom, ki je bil žrtev najhujšega napada po holokavstu. "Izrael ima pravico do samoobrambe v skladu s humanitarnim pravom," je dejala tudi ona.
Ukrajini še naprej stojijo ob strani
"Naj poudarim tudi, da nas dogodki na Bližnjem vzhodu ne bodo odvrnili od naše trdne podpore Ukrajini. Ukrajini smo že zagotovili pomoč v višini skoraj 90 milijard dolarjev. To vključuje finančno podporo za ohranjanje delovanja gospodarstva, vojaško opremo, humanitarno pomoč in podporo za štiri milijone beguncev," je dejala in dodala, da ruski predsednik Vladimir Putin vodi svojo državo v pogubo.
