Torek, 18. 4. 2023, 18.41
1 leto, 8 mesecev
V Bruslju ustanovili odbor za nadzor nad izvajanjem sporazuma med Kosovom in Srbijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
Odbor, ki bo nadziral izvajanje sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med državama in njegovega aneksa, se bo redno sestajal v Bruslju.
Evropska unija, Srbija in Kosovo so v okviru dialoga o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom danes ustanovili skupni nadzorni odbor, ki bo nadziral izvajanje sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med državama in njegovega aneksa, so sporočili iz Bruslja. Dodali so, da je naslednje srečanje na vrhu v okviru dialoga predvideno 2. maja.
Odbor so ustanovili v skladu z zavezami, ki sta jih na vrhu v Ohridu 18. marca v aneksu o izvajanju sporazuma sprejela srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti, so sporočili iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS).
Skupnemu nadzornemu odboru bo predsedoval posebni odposlanec EU za dialog Miroslav Lajčak. Kosovo bo zastopal veleposlanik v Bruslju Agron Bajrami, Srbijo pa glavni pogajalec Petar Petković.
Prvi sestanek v začetku maja
Odbor se bo redno sestajal v Bruslju. Prvič se bo sestal po naslednjem srečanju v okviru dialoga na visoki ravni, ki bo predvidoma 2. maja v Bruslju. Odbor naj bi na prvem srečanju dokončno oblikoval in sprejel mandat odbora, so še sporočili iz Bruslja.
Vučić in Kurti sta marca v Ohridu dosegla dogovor o izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med državama, o vsebini katerega sta se v okviru dialoga, ki se odvija pod okriljem EU, uskladila že konec februarja v Bruslju.
Sporazuma sicer nista podpisala, a so v Bruslju poudarili, da je kljub temu zavezujoč za obe strani.
Med drugim določa medsebojno priznavanje dokumentov in nacionalnih simbolov ter da Srbija ne bo nasprotovala sprejemu Kosova v mednarodne organizacije. Določa tudi, da bodo državi vodila načela ustanovne listine Združenih narodov. Pri tem poudarja suvereno enakost držav, spoštovanje neodvisnosti, avtonomije in ozemeljske celovitosti ter pravico do samoodločanja. Opozarja tudi na obvezo uresničitve že sklenjenih dogovorov v okviru dialoga.
