Torek, 17. 12. 2024, 22.53
1 mesec
Umik ruske vojske iz oporišč v Siriji? To je za zdaj znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,20
Ruska bojna vozila v bližini Tartusa, kjer ima Rusija pomorsko oporišče.
Ruska vojska je v času državljanske vojne v Siriji dobila v uporabo dve oporišči: pomorsko v Tartusu in letalsko v Hmejmimu. Zaradi padca režima Bašarja Al Asada se postavlja vprašanje, koliko časa bo ruska vojska še lahko uporabljala obe oporišči. Rusi si želijo oporišči obdržati. Jim bo nova oblast v Damasku to dovolila?
Rusija je leta 2015 ponudila vojaško pomoč sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu, ki so ga hoteli strmoglaviti sirski uporniki. Ruska vojska je imela v poznejših letih pomembno vlogo pri ohranitvi Al Asada na oblasti.
Pomorsko in letalsko oporišče ob sredozemski obali
Al Asad je dal ruski vojski v Siriji v uporabo dve glavni oporišči, ki ležita na sirski sredozemski obali (to je območje, kjer strnjeno živi alavitska skupnost, iz katere izhaja Al Asad, in je bila glavna opora njegove oblasti). Obe oporišči so po pogodbi iz leta 2017 Rusi dobili v uporabo za 49 let.
Pomorsko oporišče ruske vojske v Tartusu je bilo zgrajeno že leta 1971, v času komunistične Sovjetske zveze. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je sovjetska vojska umaknila. Od začetka sirske državljanske vojne leta 2012 se je uporaba spet povečala, še zlasti od leta 2015. Tartus je tako postal glavna ruska čezmorska pomorska baza.
Krepitev ruske vojske v Tartusu pred napadom na Ukrajino
Od začetka obsežne invazije na Ukrajino leta 2022 je oporišče dobilo še večji pomen. Rusija je namreč pred invazijo na Ukrajino okrepila svojo vojaško prisotnost v Tartusu, da bi motila zahodno vojaško prisotnost v Sredozemlju.
Ruska bojna ladja in podmornici v Tartusu. Fotografija je bila posneta leta 2019. Pred dnevi so satelitski posnetki pokazali, da v oporišču ni ruskih bojnih ladij. A razlog ni umik ladij, ampak so bile te na manevrih v bližini pristanišča.
Letalsko oporišče v Hmejmimu leži v bližini mesta Latakija in je bilo ustanovljeno leta 2015. Od takrat je Hmejmim služil kot poveljstvo ruskih zračnih sil v Siriji. V oporišču je ruska vojska usklajevala zračne napade in druge vojaške operacije v Siriji.
Kako pomembni sta oporišči za Rusijo?
Avstrijski vojaški strokovnjak in častnik avstrijske vojske Markus Reisner zlasti pomorsko oporišče v Tartusu ocenjuje kot zelo strateško pomembno za Rusijo, medtem ko Hmejmim po padcu Al Asada ni več tako pomembno, piše švicarski medij Watson.ch.
Za britanskega politologa Marka Galeottija, avtorja knjige Putinove vojne: od Čečenije do Ukrajine, pa sta obe oporišči zelo pomembni v smislu ruske dejavnosti v Sredozemlju in Afriki, piše Deutsche Welle.
Konec spopadov med ruskimi vojaki in sirskimi uporniki
V Hmejmim se je iz Damaska pred uporniki, ki so prodirali proti glavnemu mestu, umaknil tudi Al Asad. Ko so uporniki napadli oporišče z brezpilotnimi letalniki, se je Moskva odločila, da al Asada umakne v Rusijo, piše AP.
Ruska bojna letala še vedno pristajajo in vzletajo z letališča Hmejmim. Fotografija pristanka ruskega bojnega letala je bila posneta v ponedeljek.
Od Al Asadove "evakuacije" v Rusijo ni bilo več spopadov med ruskimi silami in sirskimi uporniki, ki so zdaj oblast v Siriji. Kljub temu da so upornike v času državljanske vojne dolgo časa bombardirala ruska letala. Ruska vojaška letala še vedno vzletajo in pristajajo na letališču v Hmejmimu. V bližini vojaškega letališča je v Hmejmimu tudi civilno letališče, ki je pod nadzorom upornikov.
Umik ruske vojske iz nekaterih delov Sirije
Ruske sile so se zaradi Al Asadovega padca že umaknile z nekaterih območij Sirije. Ruske sile in vojaška vozila so se tako pretekli petek umikala iz južne Sirije proti Latakiji.
Pretekli četrtek je Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Veliki Britaniji poročal, da ruske sile zapuščajo oporišča v Ajn Isi in Tel Al-Samnu v bližini mesta Raka.
Satelitske slike, ki jih je Maxar Technologies objavil pretekli petek, prikazujejo tovorna letala na ruskem vojaškem letališču v Siriji z odprtimi nosnimi stožci za sprejem težke opreme, skupaj s helikopterji, ki so razstavljeni in pripravljeni za prevoz.
Bodo ruske sile lahko ostale v Tartusu in Hmejmimu?
Moskva se je obrnila na nove sirske oblasti, da bi poskušala zagotoviti varnost svojih baz in podaljšati bivanje svojih sil. Zastavo sirske revolucije s tremi zvezdicami so hitro izobesili na sirskem veleposlaništvu v Moskvi namesto zastave stare vlade z dvema zvezdicama.
Rusko bojno vozilo na poti na letalsko oporišče Hmejmim. Fotografija je bila posneta v ponedeljek. Sirski uporniki dovoljujejo premike ruskih sil.
V intervjuju za AP je Obejda Arnaut, tiskovni predstavnik političnega oddelka nove prehodne vlade, Rusijo pozval, naj ponovno razmisli o svoji prisotnosti v Siriji, pa tudi o svojih interesih. Ni pa izključil možnosti, da bi ruske sile lahko ostale.
Moskva želi oporišča ohraniti
Rusija bi vojaški oporišči rada obdržala. Po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova trenutno ni načrtov za umik iz obeh vojaških oporišč. Moskva želi z novimi oblastmi doseči dogovor o nadaljnji uporabi oporišč. Pogajanja o tem bodo verjetno dolgotrajna.
Kakšne pa so alternative, če bi se Rusija na koncu morala umakniti iz Tartusa in Hmejmima? Po mnenju strokovnjakov bi lahko novo sredozemsko pomorsko oporišče Rusija zgradila v Libiji. Tam Rusija vzdržuje stike z generalom Kalifo Haftarjem, za katerega so se nekoč borili ruski plačanci iz skupine Wagner.
Pogajanja s Sudanom
Rusija se s Sudanom že leta pogaja o pomorskem oporišču v Rdečem morju, a doslej neuspešno. Trenutno se zdi, da ni možnosti, ki bi jo bilo mogoče hitro izvesti, zato bo Rusija verjetno storila vse, da bi ohranila svoji dve oporišči v Siriji, piše Watson.ch.
Turško vpletanje in izraelski napadi
Stanje v poasadovi Siriji ni zapleteno samo zaradi ruske vojaške prisotnosti v državi. Dejavnika negotovosti sta tudi Turčija in Izrael. Turčija podpira del sirskih upornikov, tudi skupino HTS, ki zdaj vlada v Damasku. Poleg tega Turčija želi čim bolj oslabiti sirske Kurde, ki živijo na severu Sirije in so imeli pomembno vlogo pri uničenju Islamske države.
Po padcu Al Asada je z vojaškimi akcijami začel tudi Izrael. Ta je najprej iz zasedenega dela Golana, ki ga je Izrael leta 1981 enostransko priključil, čeprav je mednarodnopravno del Sirije, z vojsko vstopil v demilitarizirano območje med izraelskimi in sirskimi vojaškimi položaji (med državama je bil mir od leta 1973 naprej). Tako so se izraelske sile zelo približale Damasku. Izrael je tudi zasedel del sirskega ozemlja na meji z Libanonom. V ozadju naj bi bila želja, da bi pretrgala povezave med Hezbolahom na jugu Libanona in Sirijo.
Izraelsko letalstvo poleg tega sistematično uničuje vojaško opremo in skladišča orožja nekdanje sirske vojske, da ga ne bi v roke dobili zmagoviti sirski uporniki. Novi prvi mož Sirije Abu Mohamed Al Džolani je v nedeljo v pogovoru za neko sirsko televizijo obsodil izraelske napade, a zagotavlja, da ozemlje Sirije ne bo izhodišče napadov na Izrael in da nimajo interesa za konflikt z Izraelom. Trdi, da je glavni cilj nove oblasti obnova države.
