Petek, 19. 9. 2025, 7.22
1 ura, 8 minut
Ulice v plamenih, parlament blokiran. Postaja Francija novi evropski bolnik? #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
Prejšnji teden je skrajna levica organizirala dan protestov pod sloganom Blokirajte vse, čemur so sledile obsežne sindikalne in strankarske demonstracije. Težave so se začele lani poleti, ko je Macron razpustil državni zbor. Novi parlament je razdeljen na tri tabore – sredinski, levi in skrajno desni –, nobeden pa ne more delovati, ker sta druga dva bloka enotna v nasprotovanju.
Francijo pretresajo neredi. Po množični stavki, ki je združila več sto tisoč protestnikov, narašča pritisk na predsednika Emmanuela Macrona. Danes ni lahko biti Francoz, saj se celo Italija, sinonim za nenehne vladne krize, posmehuje francoskemu političnemu kaosu, analizira BBC. V manj kot dveh letih je Francija namreč zamenjala pet predsednikov vlad, kar je politični podvig, ki presega celo turbulentna povojna obdobja v Rimu.
Trenutno je francoski parlament, preoblikovan po Macronovi odločitvi, da julija 2024 razpiše predčasne volitve, blokiran in brez večine, ki bi bila sposobna sprejeti proračun.
V četrtek je potekala splošna stavka proti predlogom proračuna; stavkala je tretjina učiteljev, večina lekarn je bila zaprtih, velik del pariške podzemne železnice pa ni deloval, povzema spletni portal Index.hr.
Italijanski časopisi v Rimu in Torinu so z očitnim veseljem pisali o Macronovi padajoči priljubljenosti, sramoti nekdanjega premierja Françoisa Bayrouja, opozorilih o naraščajočem dolgu in celo o možnosti, da bo Francija poiskala pomoč pri Mednarodnem denarnem skladu. Macronova bledeča politična zapuščina je najopaznejša. "Kje je zdaj ta veličina?" se je vprašal rimski Il Messaggero.
Ogromen javni dolg
Francija bo letos samo za plačilo obresti za svoj javni dolg porabila 67 milijard evrov. To je več, kot porabi katerokoli ministrstvo, razen za izobraževanje in obrambo. Napovedi kažejo, da se bo ta znesek do konca desetletja povečal na sto milijard evrov letno.
Prejšnji petek je bonitetna agencija Fitch znižala kreditno oceno Francije, kar bi lahko še podražilo zadolževanje. Obstajajo strahovi, da se bo država, če bo nadaljevala po tej poti, morala zateči k posojilu Mednarodnega denarnega sklada ali poiskati pomoč pri Evropski centralni banki. Vse skupaj se dogaja v času mednarodnih pretresov – vojne v Evropi, krčenja angažiranosti ZDA in vzpona populizma.
Protestniki na ulicah
Prejšnji teden je skrajna levica organizirala dan protestov pod sloganom Blokirajte vse, čemur so sledile obsežne sindikalne in strankarske demonstracije. "V tem ključnem trenutku, ko sta na kocki suverenost in svoboda Francije in Evrope, državo paralizirajo kaos, nemoč in dolgovi," je dejal politični komentator Nicolas Baverez.
Macron trdi, da lahko državo potegne iz krize, vendar bo na položaju le še 18 mesecev.
Pogoste menjave premierja
Težave so se začele lani poleti, ko je Macron razpustil državni zbor. Novi parlament je razdeljen na tri tabore – sredinski, levi in skrajno desni –, nobeden pa ne more delovati, ker sta druga dva bloka enotna v nasprotovanju.
Michelu Barnieru in nato Françoisu Bayrouju se je uspelo na položaju premierja obdržati le nekaj mesecev. Bayrou, ki se je osredotočil na vprašanje dolga, ki je narasel na več kot tri bilijone evrov (114 odstotkov BDP), je želel stabilizirati plačila z zmanjšanjem proračuna za leto 2026 za 44 milijard evrov.
Predlagal je tudi odpravo dveh državnih praznikov za financiranje obrambe. To ga je politično močno udarilo – levičarski in skrajno desničarski zakonodajalci so ga prejšnji teden strmoglavili.
Nemogoče je najti ravnovesje
Macron se je nato obrnil na svojega tesnega sodelavca. Novi premier Sébastien Lecornu, 39-letni politik iz Normandije in Macronov osebni prijatelj, je bil imenovan prejšnji teden. Macron verjame, da se lahko Lecornu dogovori z levico, zlasti s Socialistično stranko, in sprejme proračun. Rok je sredi oktobra, parlament pa ga mora odobriti do konca leta.
Težava je v tem, da vsako koncesijo eni strani druga zavrne. Socialisti zahtevajo nižje cilje zmanjšanja dolga, davek na superbogate in odpravo pokojninske reforme, ki je dvignila starost za upokojitev na 64 let. Sredinsko-desni republikanci menijo, da je to nesprejemljivo, glavno združenje delodajalcev MEDEF pa že grozi s protesti, če bo vlada zvišala davke.
Ekonomist Philippe Aghion trdi, da sta Macron in Lecornu pravzaprav eno in isto: "Z Lecornujem to pravzaprav pomeni, da je Macron premier."
Kakšno je dejansko stanje gospodarstva?
Če Lecornuju ne uspe, bi lahko odstopil in Francija bi imela na seznamu še enega kratkotrajnega premierja. To bi lahko Macrona prisililo v ponovno razpustitev parlamenta – ter odprlo vrata zmagi Marine Le Pen in njenega Nacionalnega zbora.
Nekateri gredo še dlje in pozivajo Macrona k odstopu.
Vendar pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da razmere niso brezupne. Nekdanji republikanski voditelj Jean-François Copé pravi, da so temelji francoskega gospodarstva trdni, brezposelnost pa naj ne bi bila katastrofalna. Pravi, da je gospodarska rast celo boljša kot v Nemčiji.
Aghion še dodaja, da Franciji ne grozi grški scenarij, medtem ko drugi ekonomisti opozarjajo, da bi neukrepanje lahko privedlo do propada. "Vsi stojimo na nasipu, ki ga morje počasi izpodjeda. Vsi pravijo, da je trden, a nekega dne se bo preprosto zrušil," meni ekonomist Philippe Dessertine.
"Macron je iz države naredil ruševine"
Novinarka Le Monda Françoise Fressoz spominja, da je Francija že pol stoletja vajena dušenja nezadovoljstva z ogromno porabo. "Vsi čutijo, da je ta model končan, a nihče noče plačati cene ali izvesti potrebnih reform," je dejala.
Macronu je uspelo priti na oblast leta 2017 z obljubo, da bo premostil vrzel med levico in desnico, delavci in delodajalci, evroskeptiki in evrofili.
Danes ga vse več Francozov vidi kot glavnega krivca za politični brodolom. "Emmanuel Macron je prava tarča ljudskega upora in nosi polno odgovornost za ta brodolom," je v Le Figaru zapisal komentator Baverez. "Kot vsi demagogi je našo državo spremenil v polje ruševin," je sklenil.
