Ponedeljek, 23. 12. 2024, 19.20
5 ur, 50 minut
Trump si znova želi Grenlandijo, kar ta odločno zavrača
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Že leta 2019 je Donald Trump med svojim prvim predsedniškim mandatom izrazil interes za nakup Grenlandije, avtonomnega ozemlja v okviru Danske. Govoril je o morebitnem "velikem nepremičninskem poslu", ki bi bil strateško zanimiv.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je znova izrazil željo, da bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo, strateškim arktičnim otokom z velikimi zalogami mineralov in nafte. Predsednik grenlandske vlade Mute Egede je v odzivu to zavrnil z besedami, da otok nikoli ni bil in ne bo na prodaj.
"Združene države Amerike menijo, da sta zaradi nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu lastništvo in nadzor nad Grenlandijo nujno potrebna," je zapisal Trump na svojem družbenem omrežju Truth Social, ne da bi navedel, kaj je s tem mislil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na Dansko bo poslal soustanovitelja Paypala
Izjava je spremljala napoved, da bo po nastopu položaja v januarju za novega veleposlanika na Danskem, ki ji pripada omenjeno arktično ozemlje, imenoval Kena Howeryja, nekdanjega veleposlanika ZDA na Švedskem, finančnika in soustanovitelja podjetja PayPal.
Nikoli ne bodo naprodaj
Grenlandski premier Mute Egede je v odzivu poudaril, da je Grenlandija njihova. "Grenlandija je naša. Ni in nikoli ne bo naprodaj. Ne bomo opustili svojega dolgega boja za svobodo," je zapisal na Facebooku. Dodal pa je, da morajo ostati odprti za sodelovanje in mednarodno trgovino, zlasti s svojimi sosedi.
Že leta 2019 je Trump med svojim prvim predsedniškim mandatom izrazil interes za nakup tega avtonomnega ozemlja v okviru Danske. Pri tem je govoril o morebitnem "velikem nepremičninskem poslu", ki bi bil strateško zanimiv.
Kar 82 odstotkov površine Grenlandije, ki je bogata z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Njeni naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo.
Trump sprožil diplomatsko krizo, Biden bi le krepil vezi
Izjava je povzročila diplomatsko krizo z Dansko, članico zveze Nato. Tako kot Grenlandija je takrat prodajo kategorično zavrnila, Trump pa je zato odpovedal obisk na Danskem. Pod sedanjim ameriškim predsednikom Joejem Bidnom so ZDA poudarile, da otoka ne želijo kupiti, temveč si prizadevajo za krepitev vezi.
Največji otok na svetu odvisen od danskih subvencij
Grenlandija, največji otok na svetu z okoli 2,2 milijona kvadratnih kilometrov, je avtonomno dansko ozemlje med Atlantskim in Arktičnim oceanom. Ima lasten parlament in približno 55 tisoč prebivalcev, ki so večinoma Inuiti. Zunanje odnose vodi Koebenhavn, gospodarstvo pa je v veliki meri odvisno od danskih subvencij.
Kar 82 odstotkov površine otoka, ki je bogat z naravnimi viri, vključno z nafto, zemeljskim plinom, zlatom, diamanti, uranom in cinkom, prekriva led. Njeni naravni viri še posebej mikajo ZDA, Kitajsko in Rusijo.
