Robert Golob
Ponedeljek, 22. 12. 2025, 4.00
7 ur, 55 minut
Razplet vrha EU o Ukrajini v okvirih politike vlade Roberta Goloba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Po maratonskem zasedanju so se voditelji EU dogovorili o financiranju Ukrajine na podlagi skupnega zadolževanja, čeprav se mu tri države niso pridružile. To ni bila rešitev, ki jo je sprva zagovarjala večina držav članic, saj so te želele za podporo ukrajinskemu vojnemu prizadevanju uporabiti zamrznjena ruska sredstva. Razplet vrha je zato jasno pokazal, kdo je iz pogajanj odšel kot zmagovalec in kdo kot poraženec.
Voditelji Evropske unije so po dolgih in napetih pogajanjih na vrhu v Bruslju sklenili, da bodo Ukrajini zagotovili 90 milijard evrov posojil za leti 2026 in 2027, financiranih iz skupnega proračuna EU in z izposojanjem na finančnih trgih, pri čemer je odpadel prvotni načrt uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva. Takšen razplet je tudi zmaga za Slovenijo in politiko predsednika vlade Roberta Goloba, saj je Slovenija del skupne večinske odločitve EU in s tem del jedrne Evrope. Ukrajina je s to odločitvijo prejela nujno in obsežno pomoč za krepitev obrambne odpornosti, posojila pa so zagotovljena iz proračuna Evropske unije, zato dodatne ratifikacije v parlamentih držav članic niso potrebne.
Kot piše Politico, je bil prelomni vrh Evropske unije o financiranju Ukrajine eden najdaljših in politično najbolj napetih v zadnjem času. Po približno 16 urah pogajanj so voditelji EU vendarle dosegli dogovor, s katerim bo Ukrajina dobila nujno potrebna sredstva, a razplet ni pomenil zmage za vse. Dogovor o financiranju na podlagi skupnega zadolževanja EU je bil sprejet, čeprav se mu tri države niso pridružile.
Belgijski odpor, ki je prevesil odločitev
Med zmagovalci vrha Politico najprej izpostavlja belgijskega premierja Bart De Wever, ki je od začetka dosledno nasprotoval uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Dolgo je bil pri tem skoraj osamljen, a je vztrajal z argumentom, da bi takšna rešitev Belgijo izpostavila morebitnim ruskim povračilnim ukrepom in pravnim tveganjem. Ključen preobrat se je zgodil, ko je njegova ekipa po več tednih odpora v pogajanja z Evropsko komisijo vstopila z zahtevo po 'neomejeni' podpori drugih držav članic. Ta zahteva je bila za večino nesprejemljiva, zaradi česar je skupno zadolževanje EU postalo edina realna možnost – ne nujno zaželena, a politično vzdržna.
Belgijski premier Bart De Wever je z vztrajnim nasprotovanjem uporabi zamrznjenih ruskih sredstev in taktično zahtevo po "neomejeni" podpori drugih držav EU pomembno prispeval k temu, da je skupno zadolževanje postalo edina politično vzdržna rešitev.
Melonijeva kot kraljica razpleta vrha
Pomembno vlogo je po oceni Politica odigrala tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je vrh obvladovala z izrazitim občutkom za čas. Medtem ko je Belgija vodila odkrito bitko proti uporabi ruskih sredstev, je Melonijeva večino časa ostajala v ozadju. Diplomati EU so za Politico povedali, da v prvem delu vrha sploh ni posegala v razpravo, nato pa je pozno ponoči, ko je bil koncept posojil na podlagi reparacij že politično izčrpan, s premišljenim posegom pomagala skleniti dogovor. Prav zaradi tega jo Politico označuje za pravo kraljico razpleta vrha.
Giorgia Meloni je s pozno intervencijo postala ena ključnih akterk razpleta prelomnega vrha EU.
Costa zaprl vrh v enem dnevu
Med zmagovalci je tudi predsednik Evropskega sveta António Costa. Njegov cilj je bil ves čas jasen: zaključiti vrh v enem samem dnevu. Medtem ko so številni voditelji že računali na nadaljevanje pogajanj naslednji dan ali celo čez konec tedna, je Costa vztrajal pri iskanju rešitve. Pri tem se ni povsem zavezal nobeni posamezni možnosti, temveč je, kot piše Politico, lebdel nad spopadi in omogočil, da je kompromis sploh postal mogoč.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je vztrajal pri cilju, da se vrh konča v enem dnevu, in z nevtralnim vodenjem – brez zavezovanja posamezni možnosti – omogočil sklenitev kompromisa.
Politični izkupiček za vse vpletene strani
Posebno poglavje Politico nameni tudi širšemu krogu vpletenih v vojno. Čeprav vojna sama po sebi nima pravih zmagovalcev, je imel razplet vrha za vsakega od ključnih akterjev določen politični izkupiček. Ukrajinski predsednik Volodymyr Zelenskyy je dobil denar, ki ga je nujno potreboval. Evropa je izpolnila obljubo o podpori Ukrajini. Zamrznjena sredstva Vladimir Putina ne bodo uporabljena proti njemu, ameriški predsednik Donald Trump pa ohranja možnost, da bi ta sredstva v prihodnje uporabil kot pogajalski vzvod v morebitnem mirovnem procesu.
Merz in dvojni poraz nemške strategije
Na drugi strani Politico med poraženci najprej izpostavlja nemškega kanclerja Friedricha Merza, za katerega je bil to eden najmanj uspešnih vrhov EU. V kratkem času je doživel dva pomembna poraza: preložitev trgovinskega sporazuma Mercosur in, še pomembneje, propad načrta o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev, ki ga je agresivno zagovarjal skupaj z nordijskimi zaveznicami. Nemčija je več tednov trdila, da je skupno zadolževanje nemogoče zaradi zahteve po soglasju in madžarskega veta, a razplet je pokazal nasprotno: skupno zadolževanje je bilo izpeljano, tri države pa so se preprosto izključile.
Nemški kancler Friedrich Merz je na vrhu EU doživel dvojni poraz: preložitev sporazuma Mercosur in propad načrta o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev, za katerega se je v zadnjih tednih tudi osebno močno zavzemal.
Merz se je v zadnjih tednih tudi osebno močno izpostavil v podpori temu načrtu, vključno z lobiranjem v Bruslju, a politične podpore zanj na koncu ni bilo dovolj. Po oceni Politica je bil to še en opomnik, da v Bruslju »nemogoče« pogosto pomeni zgolj pomanjkanje politične volje.
Komisija brez vpliva na končni razplet
Poraz je doživela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki si je skupaj z Merzem prizadevala umakniti skupno zadolževanje z mize, čeprav je njena lastna ekipa pripravljala alternativne scenarije. Čeprav je v govoru v Strasbourgu tik pred vrhom odprla vrata skupnemu dolgu, je bilo to po oceni Politica prepozno, da bi si lahko lastila zasluge za končni dogovor, saj so pobudo že prevzeli drugi akterji.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je skupaj z Merzem nasprotovala skupnemu zadolževanju, a je vrata temu odprla prepozno – pobudo pri končnem dogovoru so prevzeli drugi
Nordijci stavili na uporabo ruskih sredstev
Med poraženci Politico omenja tudi dansko premierko Mette Frederiksen in širši nordijski blok. Čeprav so se v razpravi večinoma držali ob strani, so tiho podpirali narativ, da je uporaba zamrznjenih ruskih sredstev edina možna pot. Razplet je znova razkril staro delitev v EU: varčne države proti skupnemu dolgu, tokrat preoblečeno v spor o uporabi ruskih sredstev.
