Petek, 9. 1. 2026, 19.12
9 ur, 48 minut
Države EU tudi uradno odobrile podpis trgovinskega sporazuma z Mercosurjem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Članice EU so danes v okviru pisnega postopka odobrile podpis partnerskega in začasnega trgovinskega sporazuma z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev pozdravila.
Članice Evropske unije so danes popoldne tudi uradno odobrile podpis trgovinskega sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki bo odpravil številne ovire pri trgovanju med stranema. Podpis bo predvidoma prihodnji teden. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta pozdravila današnjo odločitev držav članic EU, da podprejo podpis sporazuma z Mercosurjem.
Članice EU so danes v okviru pisnega postopka odobrile podpis partnerskega sporazuma in začasnega trgovinskega sporazuma z Mercosurjem. Pri prvem gre za celovit sporazum, ki vsebuje določbe o političnem sodelovanju in trgovini, drugi pa vključuje le zadeve, povezane s trgovino in naložbami.
"Po več kot 25 letih današnja odločitev predstavlja zgodovinski korak naprej pri krepitvi strateškega partnerstva EU z Mercosurjem. V času vse večje negotovosti v svetu je ključno, da okrepimo politično sodelovanje, poglobimo gospodarske odnose in ohranimo skupno zavezanost trajnostnemu razvoju," je ob tem sporočil ciprski minister za trgovino in industrijo Michael Damianos, katerega država predseduje Svetu EU.
"Dogovor bo ustvaril nove priložnosti"
Dodal je, da bo dogovor ustvaril nove priložnosti za podjetja na obeh straneh, obenem pa zagotovil močne varovalke za najobčutljivejše sektorje evropskega gospodarstva ter pravičen in vzdržen okvir za trgovanje.
V skladu z dogovorom, sklenjenim decembra 2024, bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače.
Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Obenem bo lahko Bruselj začasno zamrznil izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, za katerega bodo ugotovili, da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu.
Sledili množični protesti evropskih kmetov
Pogajanja, ki so se začela leta 1999, in potrjevanje dogovora so spremljali množični protesti evropskih kmetov, ki svarijo pred nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Kmetje v Franciji, Belgiji in na Poljskem so se s traktorji na ceste in ulice v znak protesta proti sporazumu podali tudi danes.
Podpis partnerskega in začasnega trgovinskega sporazuma bo predvidoma potekal prihodnji teden v Paragvaju. Sporazum bo začel veljati, ko ga bo potrdil še Evropski parlament in ko bodo države Mercosurja dokončale svoje interne postopke. Partnerski sporazum EU–Mercosur pa bo začel veljati šele, ko ga bodo v skladu z nacionalnimi postopki ratificirale vse države članice Unije. Takrat bo začasni trgovinski sporazum prenehal veljati.
Von der Leyen in Costa pozdravila podporo članic EU podpisu sporazuma z Mercosurjem
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta pozdravila današnjo odločitev držav članic EU, da podprejo podpis sporazuma z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Datum podpisa še ni znan, naj bi pa se ta kmalu zgodil.
"Trdo delo se je izplačalo, pozdravljam odločitev Sveta EU, da lahko nadaljujemo postopek," je po odločitvi držav članic, ki so se v zadnjih tednih intenzivno usklajevale, o podpori trgovinskemu sporazumu z Mercosurjem povedala von der Leyen.
Dogovor, o katerem sta se strani pogajali več kot 25 let, bo po njenih besedah prinesel koristi in priložnosti tako EU kot četverici južnoameriških držav. Dodala je, da predstavlja novo dobo trgovanja in sodelovanja s partnerskimi državami.
"S sporazumom z Mercosurjem vzpostavljamo trg s 700 milijoni ljudi – največje prostotrgovinsko območje na svetu. Naše sporočilo svetu je: partnerstvo ustvarja blaginjo, odprtost pa spodbuja napredek," je še zapisala v izjavi.
Ob tem je naštela koristi za okoli 60 tisoč evropskih podjetij, ki izvažajo v Argentino, Brazilijo, Paragvaj in Urugvaj. Pojasnila je, da bodo prihranila za okoli štiri milijarde evrov izvoznih carin letno, deležna pa bodo tudi enostavnejših carinskih postopkov. Poleg tega bodo imela boljši dostop do kritičnih surovin.
Evropskim kmetom, ki so nasprotovanje sklenitvi sporazuma z Mercosurjem izražali na množičnih protestih, pa je sporočila, da so prisluhnili njihovim skrbem in jih tudi ustrezno naslovili. Kot je povedala, sporazum vključuje močne varovalke za njihovo zaščito, EU pa krepi tudi nadzor nad uvozom.
Podporo članic sporazumu je pozdravil tudi Costa, ki je na družbenem omrežju X zapisal, da je dogovor dober za Evropo. Med drugim je pomemben za suverenost in strateško avtonomijo EU, poleg tega pa krepi pravice delavcev, zaščito okolja in varovalke za evropske kmete.
"Danes je dober dan za Evropo in za naše partnerice v Mercosurju," je dodal predsednik Evropskega sveta.
Nevladne organizacije nasprotujejo sporazumu z Mercosurjem
Nevladne organizacije pa nasprotujejo podpisu trgovinskega sporazuma med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. V okoljski organizaciji Focus so za STA izrazili razočaranje, da je Slovenija med podpornicami sporazuma. Opozorili so, da ne vsebuje ustreznih varovalk za zaščito okolja in kmetijstva.
Nasprotovanje sporazumu je v preteklosti izrazilo več nevladnih kmetijskih in okoljskih organizacij, med drugim Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Focus.
"Razočarani smo, ker so države članice potrdile ta sporazum in ker je bila Slovenija med državami, ki so glasovale za, čeprav so strokovnjaki, okoljske organizacije in predstavniki kmetov v prejšnjih mesecih svarili proti taki odločitvi," je za STA povedala strokovna sodelavka Focusa Elena Lunder.
Ob tem je izpostavila raziskave in ocene, ki kažejo, da bo imel sporazum uničujoče vplive na okolje in človekove pravice v državah bloka Mercosur, negativne učinke bi imel tudi na kmetijstvo v Sloveniji in EU.
Raziskave med drugim kažejo, da bi se deforestacija v državah Mercosurja lahko povečala za 25 odstotkov. Lunder je ob tem opozorila, da sporazum nima primernih varovalk za varovanje okolja in človekovih pravic.
Pripravljavci sporazuma sicer trdijo, da ta vsebuje zaščito proti deforestaciji, a gre po njenih besedah pri tem samo za prostovoljne zaveze in ne za mehanizme, ki bi v primeru kršitev lahko imeli učinek na podlagi strokovnih ugotovitev, ampak samo na podlagi političnih ugotovitev znotraj EU.
Sporazum z Mercosurjem je med drugim podprla Slovenija. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je ta teden ocenila, da so varovalke za zaščito evropskih kmetov pred morebitnimi negativnimi posledicami trgovinskega sporazuma dovolj močne.
V Focusu so kritični, da te varovalke niso bile pripravljene na demokratičen in vključujoč način. Kot je opozorila Lunder, so bile predlagane septembra v zadnjem trenutku, obravnavale so se po hitrem postopku, pri njihovi pripravi pa se niso posvetovali s predstavniki kmetov.
"Tukaj gre za proces, ki je bil potisnjen skozi zato, da bi se lahko prepričalo tiste države članice, ki zaradi pritiskov kmetijstva niso želele podpreti sporazuma. Deluje bolj kot neka kozmetična rešitev, ki omogoča državam, da povedo predstavnikom kmetijstva, da je bil narejen napredek v tej smeri," je še povedala.
Na KGZS so predsednika vlade Roberta Goloba in kmetijsko ministrico danes pozvali k sestanku, na katerem bi pristojni predstavnikom kmetov pojasnili, kateri so tisti ukrepi, zapisani v sporazumu Mercosur, s katerimi se bo zaščitilo slovenskega kmeta, je danes pojasnil predsednik zbornice Jože Podgoršek.
Na škodljivost sporazuma z Mercosurjem pa je danes opozoril tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije in Evropske čebelarske zveze Boštjan Noč. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, bo lahko v skladu s sporazumom vsako leto v EU brez carin vstopilo do 45 tisoč ton medu, kar predstavlja skoraj desetino celotne letne porabe medu v EU.
Evropski čebelarji po Nočevih zagotovilih pridelujejo med v skladu z najvišjimi higienskimi standardi in najboljšimi čebelarskimi praksami. "Tekmovanje z uvozom, ki prihaja iz okolij z nižjimi standardi in nižjimi stroški ter brez carin – to je nelojalna konkurenca, damping," je poudaril.
Če se bo zgodil podpis sporazuma z Mercosurjem, evropski čebelarji zahtevajo strog nadzor sledljivosti medu ter najsodobnejše analize ostankov v medu in preverjanje njegove pristnosti. Ta nadzor mora biti izveden, še preden med pride v Evropo, je še zapisal Noč.
