Nedelja, 21. 12. 2025, 22.16
2 uri, 4 minute
Alarm: nevarnost vojaških spopadov na morju narašča
Uporaba t. i. sence flote – mreže ladij, s katerimi Rusija, Iran in Venezuela obidejo zahodne sankcije – doživlja eksplozivno rast, opozarjajo strokovnjaki. Ob vse bolj agresivnem nadzoru ladij in pripravljenosti držav na vojaško zaščito tankerjev se povečuje tudi tveganje za neposredne vojaške konfrontacije na morju.
Po ocenah varnostnih analitikov se je število ladij, ki sodelujejo v obhodu sankcij, po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 povečalo na med 900 in 1.200 plovil po vsem svetu. Gre večinoma za starejše tankerje z nejasnim lastništvom, sumljivimi registracijami in pogosto izklopljenimi sistemi za sledenje, piše The Guardian.
Rusija odkrito izziva Evropo
Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da je Rusija začela nekatere nekdanje ladje sence flote uradno registrirati pod rusko zastavo, kar evropske države razumejo kot odprt izziv. Obenem Moskva kaže vse večjo pripravljenost, da te ladje tudi vojaško zaščiti.
Napetosti so se še zaostrile po več odmevnih incidentih. Ameriške specialne enote so v začetku decembra s helikopterjev vdrle na tanker Skipper ob obali Venezuele, ki je bil že leta 2022 uvrščen na seznam sankcioniranih plovil zaradi domnevnega tihotapljenja nafte za iranske revolucionarne garde in Hezbolah. Kmalu zatem so ZDA v mednarodnih vodah zasegle še eno ladjo, ki sicer ni bila uradno sankcionirana.
Tudi evropske države so letos že ukrepale: Estonija in Francija sta prestregli več plovil, osumljenih sodelovanja v senci flote, Ukrajina pa je izvedla napade z zračnimi in pomorskimi droni na ruske tankerje, povezane z izogibanjem sankcijam.
Napadi daleč od Ukrajine
Posebej odmeven je bil petkov napad, ko je Ukrajina z droni zadela ruski tanker v nevtralnih vodah ob obali Libije – več kot 2.000 kilometrov od ukrajinskih meja. Po navedbah ukrajinske varnostne službe gre za prvo takšno operacijo v Sredozemlju, ki kaže na novo fazo konflikta.
Strokovnjaki opozarjajo, da gre za več kot zgolj logistično mrežo za prodajo nafte. "Vpleteni so v sabotaže, motnje podmorskih kablov, izvidovanje kritične infrastrukture in celo uporabo dronov," opozarjajo analitiki.
"ZDA si lahko privoščijo zaseg ladje ob Venezueli, Evropejci pa imajo pri Rusiji opravka z bistveno bolj nevarnim sogovornikom," opozarjajo varnostni viri.
Tveganje nevarnih incidentov
Tveganje za neposredne spopade se je jasno pokazalo maja letos, ko je poskus estonske mornarice, da prestreže tanker v Finskem zalivu, sprožil vstop ruskega lovca Su-35 v estonski zračni prostor.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je oktobra napovedal bolj odločen evropski pristop k prestrezanju sumljivih ladij, a analitiki opozarjajo, da Evropa kljub ostri retoriki ni enotna glede tveganja neposrednega spopada z Rusijo.
"ZDA si lahko privoščijo zaseg ladje ob Venezueli, Evropejci pa imajo pri Rusiji opravka z bistveno bolj nevarnim sogovornikom," opozarjajo varnostni viri.
Zakaj sankcije še vedno ne delujejo?
T. i. senca flota je v zadnjih letih cvetela tudi zaradi omejevanja sankcij proti največjim ruskim naftnim podjetjem, kot sta Rosneft in Lukoil, ter zaradi stalnega povpraševanja Kitajske in Indije po ruski nafti. Indijski uvoz ruske surove nafte se je celo povečal, kljub političnim pritiskom ZDA.
Poleg tega so se pojavile lažne ladijske registracije, ponarejene spletne strani pomorskih uprav in mreže slamnatih podjetij, ki ladjam omogočajo delovanje pod izmišljenimi zastavami.
Kljub zaostrenemu nadzoru strokovnjaki menijo, da se bo trgovina s sankcionirano nafto nadaljevala. "Dokler bodo dobički večji od tveganj, se bo izogibanje sankcijam nadaljevalo," opozarjajo.