Torek, 1. 4. 2025, 12.00
1 dan
Trump se igra z ognjem: to vojno lahko izgubi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,84
Donald Trump je 25-odstotne carine na uvožene avtomobile napovedal tudi za japonske in južnokorejske izdelovalce. Bo ta poteza ohladila odnose z državama, ki jih Washington potrebuje v svojem projektu zadrževanja širjenja kitajskega vpliva v Aziji in na indijsko-pacifiški regiji? In kaj zbliževanje med Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo dolgoročno pomeni za Tajvan?
Ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu je s svojo nepredvidljivo carinsko politiko uspelo za skupno mizo spraviti tri vzhodnoazijske države, ki jih sicer ločujejo geopolitična nasprotja: Kitajsko, Južno Korejo in Japonsko. Kaj to dolgoročno pomeni za ameriški vpliv na Daljnem vzhodu?
Predsednik ZDA Donald Trump je pred dnevi napovedal, da bodo 2. aprila začele veljati dodatne 25-odstotne carine na vse uvožene avtomobile in lahke tovornjake. 2. april je celo poimenoval za dan osvoboditve.
Velike izvoznice avtomobilov v težavah
Te carine bodo seveda najbolj udarile države, ki so velike proizvajalke avtomobilov in jih obenem tudi veliko izvažajo v ZDA. V Evropi je seveda takšna država Nemčija, na Daljnem vzhodu pa Južna Koreja in Japonska.
Če je bila Nemčija že dolgo vsaj miselno pripravljena na carine v primeru Trumpove zmage, pa sta večjo hladno prho doživeli Japonska in Južna Koreja. Gre za državi, ki sta pomembni ameriški geopolitični zaveznici v zadrževanju kitajskega vpliva, zaradi česar sta morda pričakovali, da bo imel Trump do njiju milejšo carinsko politiko.
"Prijatelji hujši od sovražnikov"
Ko Trump upravičuje svojo carinsko politiko, zatrjuje, da ameriški trgovinski partnerji ZDA jemljejo delovna mesta in ameriško bogastvo. "Toliko so vzeli iz naše države, tako prijatelji kot sovražniki. In odkrito povedano, prijatelj je bil velikokrat veliko hujši od sovražnika," je dejal v Beli hiši ob napovedi carin.
Japonski premier Šigiru Išiba se je 7. februarja letos v Ovalni pisarni srečal z Donaldom Trumpom. A čeprav je Japonska pomembna zaveznica ZDA pri njenem merjenju moči s Kitajsko, je tudi njej Trump napovedal carine.
"Predsednik Trump pravi, da obstajajo tako prijatelji kot sovražniki in da so prijatelji lahko hujši. To je zelo težko razumeti," je dejal japonski premier Šigeru Išiba poslancem v japonskem parlamentu.
Razočarani Japonci
"Vpliv, ki ga bo to imelo na japonsko gospodarstvo, bo izjemno pomemben. Ničesar ne moremo pridobiti, če se spustimo v velik boj glede tega. To bomo logično pojasnili Washingtonu. Bistvo je, da jim damo vedeti, da uvedba tako visokih carin za Japonsko ne bo prinesla posebnih koristi ZDA," je dejal Išiba.
"Vlagali smo (Japonci, op. p.) v ZDA, ustvarili delovna mesta in izplačali najvišje plače. Japonske naložbe v ZDA so med najvišjimi – pravzaprav so na prvem mestu," je še dejal Išiba in dodal, da se mora ameriška vlada vprašati, ali je res primerno uporabljati enake ukrepe za vse države.
Težave japonskih avtomobilskih podjetij
Vsako deseto japonsko delovno mesto je povezano z avtomobilsko industrijo, poroča francoska televizijska mreža France24. Zato ne preseneča, da so japonski avtomobilski koncerni doživeli borzni padec: pretekli petek so tako na tokijski borzi delnice Toyote padle za 4,76 odstotka, Hondine za 4,77 odstotka in Nissanove za 2,97 odstotka.
Trumpove carine bodo udarile tudi po japonskih izdelovalcih avtomobilov, kot je Toyota. Japonci so seveda zaradi tega zaskrbljeni. Vsako deseto delovno mesto na Japonskem je povezano z avtomobilsko industrijo.
Kot piše Japan Times, je japonski avtomobilski izvoz v ZDA lani znašal šest bilijonov jenov (37 milijard evrov), kar je 28,3 odstotka celotnega izvoza v državo in največja posamezna kategorija izvoza v ZDA po podatkih japonskega ministrstva za finance.
Zbliževanje med Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo
Ko bo uvedena 25-odstotna carina, bi se domača proizvodnja avtomobilov na Japonskem lahko zmanjšala za 4,3 odstotka po nedavni oceni japonskega raziskovalnega inštituta.
Ena od posledic Trumpove carinske politike je, da se je začelo zbliževanje med Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo. Med temi državami so sicer geopolitične napetosti (Japonska in Kitajska imata tako spore glede pripadnosti otočja Senkaku). Te geopolitične napetosti so tudi razlog, da trem državam še ni uspel dogovor o prosti trgovini med njimi, čeprav so se pogovori začeli že leta 2012.
Srečanje treh ministrov
Japonska in Južna Koreja sta tudi ameriški zaveznici pri zadrževanju širjenja kitajskega vpliva na Daljnem vzhodu. ZDA tako skušajo preprečiti, da bi se Kitajska polastila Tajvana, ki je pomemben zaradi svoje industrije polprevodnikov. Na Japonskem in v Južni Koreji so tudi ameriški vojaki.
V Seulu so se v nedeljo srečali trgovinski ministri Japonske, Južne Koreje in Kitajske (od leve proti desni): Jodži Muto, An Dukguen in Vang Ventao. Kitajska, Japonska in Južna Koreja predstavljajo 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, 24 odstotkov svetovnega gospodarstva in 19 odstotkov svetovne blagovne menjave
A kot odziv na Trumpove carine so se v nedeljo v Seulu sešli ministri za trgovino iz Južne Koreje, Japonske in Kitajske: An Dukgeun, Jodži Muto in Vang Ventao. To je bil prvi takšen dialog po petih letih. Namen sestanka je bil olajšanje regionalne trgovine.
Protislovna poročila po sestanku
Se pa poročila razlikujejo glede domnevnega skupnega odgovora treh držav proti ameriškim carinam. Kitajski viri trdijo, da so Kitajska, Japonska in Južna Koreja dogovorile, da se bodo skupaj odzvale na ameriške carine, poroča Reuters. Naslednji sestanek ministrov bo po napovedih na Japonskem.
Japonska in Južna Koreja po kitajskih trditvah želita uvažati surovine za polprevodnike iz Kitajske, ta pa se zanima tudi za nakup izdelkov čipov iz Japonske in Južne Koreje.
Japonci in Južno Korejci vsaj javno oporekajo Kitajcem
Tiskovni predstavnik južnokorejskega ministrstva za trgovino je po poročanju Reutersa dejal, da se zdi, da je namig o skupnem odgovoru na carine ZDA nekoliko pretiran.
Japonski minister za trgovino Muto je na torkovo vprašanje o tem na tiskovni konferenci dejal, da je konec tedna potekalo srečanje trgovinskih ministrov, vendar takšnih razprav ni bilo. Srečanje je bilo zgolj izmenjava mnenj, trdi Muto.
